1. Varnostni rob reekscizije pri kirurški obravnavi kožnega melanomaBruno Štern, Barbara Perić, 2024, strokovni članek Povzetek: Kožni melanom je ena od najpogostejših rakavih bolezni. Kljub številnim opozorilom in javnim kampanjam, ki so izdatno prispevale k ozaveščenosti splošnega prebivalstva o dejavnikih tveganja in načinih zaščite, se incidenca v zadnjih desetletjih stalno povečuje. Po trenutno veljavnih smernicah naj bi obravnava po ugotovljenem sumu na melanom potekala dvostopenjsko, najprej z diagnostično ekscizijsko biopsijo in diagnozo patologa ter kasnejšo reekscizijo brazgotine. Namen reekscizije je popolna odstranitev primarnega tumorja in hkrati morebitnih mikrosatelitov ter prizadetih limfnih vodov. S tem se želimo v čim večji meri izogniti ponovitvam, ki močno negativno vplivajo na preživetje bolnikov. Ob tem se pojavlja vprašanje, kako velik varnostni rob je potreben, glede na to, da večje kožne poškodbe predstavljajo večje tveganje za zaplete, kot so krvavitve, okužbe in potreba po kožnih presadkih. Glede obsega reekscizije trenutno ni soglasja niti med vodilnimi organizacijami, ki pripravljajo priporočila, dodatno negotovost pri odločitvi o optimalnem načinu kirurške obravnave kožnega melanoma pa prinaša napredek sistemskega zdravljenja. V članku predstavljamo aktualna priporočila in smernice različnih organizacij ter njihovo primerjavo.
Ključne besede: kožni melanom, varnostni rob, kirurgija, zapleti, smernice, kakovost življenja
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (309,38 KB) |
2. Uporaba intervencij za zagotavljanje oskrbe, osredotočene na osebo, pri pacientih s srčno-žilnimi boleznimi : sistematični pregledAdrijana Svenšek, Lucija Gosak, Gregor Štiglic, Mateja Lorber, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Oskrba, osredotočena na osebo, je pristop, ki postavlja pacienta v središče obravnave in predstavlja pomemben element pri preprečevanju kroničnih bolezni. Namen raziskave je bil opredeliti najpogostejše intervencije oskrbe, osredotočene na osebo, pri pacientih s srčno-žilnimi boleznimi.Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCO), MEDLINE in Web of Science. Vključeni so bili članki, ki so obravnavali populacijo, starejšo od 18 let, ki so vključevali intervencijo v skladu z načeli oskrbe, osredotočene na osebo. Da bi ovrednotili moč in zanesljivost dokazov, smo kakovost raziskav ocenili s kontrolnim seznamom kritične presoje Joanna Briggs Institute in hierarhijo dokazov. Rezultati: Od 254 zadetkov smo v končno analizo vključili 11 raziskav. Osem jih je bilo uvrščenih v nivo 2 (randomizirane klinične raziskave), tri pa v nivo 5 (opazovalne raziskave). Večina je vključevala več kot 100 udeležencev, trajanje intervencij pa je segalo od šest tednov do dveh let. Učinki so bili heterogeni: nekatere raziskave so pokazale izboljšanje nadzora krvnega tlaka in lipidov, zmanjšanje dejavnikov tveganja, večjo samoučinkovitost in hitrejšo vrnitev k delu, druge pa niso potrdile pomembnih razlik med skupinami.Diskusija in zaključek: Oskrba, osredotočena na osebo, je obetaven pristop za izboljšanje samoobvladovanja in življenjskega sloga pacientov s srčno-žilnimi boleznimi. V slovenskem prostoru tovrstnih raziskav še ni, zato so potrebne nadaljnje raziskave
Ključne besede: vključevanje pacientov, samoobladovanje bolezni, življenjski slog, potek okužbeintervencije, kronične bolezni, kakovost življenja
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 206
Celotno besedilo (310,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Ocena modelov globokega učenja za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po tržni vrednosti na podlagi slikMatevž Triplat, Žiga Lukančič, Vasja Kavčič, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Prispevek obravnava uporabo modelov globokega učenja oziroma slikovnih vgraditev za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju sortimentov) glede na tržno vrednost. Analiza temelji na slikah sortimentov, posnetih na 17. licitaciji vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu, ter na pripadajočih podatkih o drevesni vrsti, dimenzijah, prostornini in doseženi prodajni ceni. Sortimenti štirih bolje zastopanih drevesnih vrst (evropski macesen, navadna smreka, hrast graden in gorski javor) so bile vrednosti preračunane na m³ in razvrščene v tri vrednostne razrede: nižji kvartil, srednji razred ter zgornji kvartil. Za analizo je bilo uporabljeno programsko okolje Orange. Slike so bile najprej pretvorjene v vektorje značilnosti z vnaprej naučenim modelom Inception v3, nato pa je bila klasifikacija izvedena z logistično regresijo in 10-kratno stratificirano navzkrižno validacijo. Rezultati kažejo zmerno uspešnost razvrščanja. Najvišja natančnost je bila dosežena pri evropskem macesnu in hrastu gradnu, približno 55 %, najnižja pa pri navadni smreki, približno 40 %. Rezultati potrjujejo, da analiza slik lahko prispeva k avtomatiziranemu vrednotenju sortimentov, vendar trenutna metodologija še ne omogoča zanesljive operativne uporabe brez dodatnih podatkov, izboljšav modelov in vključitve drugih informacij o sortimentih. Študija je pomembna, ker odpira vprašanje, ali je mogoče tržno vrednost lesa vsaj deloma napovedovati iz slikovnih podatkov. Hkrati jasno pokaže, da je vrednost sortimentov odvisna od številnih dejavnikov, ki jih sama slika pogosto ne zajame dovolj dobro, na primer notranjih napak, porekla, dimenzij, kakovostnega razreda, ponudbe in povpraševanja ter posebnosti licitacijskega trga.
Ključne besede: razvrščanje slik, kakovost lesa, strojno učenje, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 308; Prenosov: 102
Celotno besedilo (157,06 KB) |
4. Kronologije širin branik borov in hrastov v Sloveniji : podlaga za analizo vplivov podnebnih sprememb na kakovost lesaPolona Hafner, Jožica Gričar, Luka Krajnc, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Peter Prislan, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Na enajstih rastiščih borov in hrastov v Sloveniji smo vzpostavili dendrokronološke kronologije štirih drevesnih vrst, ki pokrivajo zmerno-celinska in sub-mediteranska rastna območja. Razvite kronologije tvorijo osnovo za celostno preučevanje vplivov okoljskih sprememb na rast in lastnosti lesa ter za oceno prilagoditvene sposobnosti izbranih vrst v razmerah naraščajočega okoljskega stresa.
Ključne besede: širine branik, podnebne spremembe, rastiščne razmere, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 313; Prenosov: 90
Celotno besedilo (318,05 KB) |
5. |
6. |
7. Značilnosti domačih in tujih metodologij merjenja in razvrščanja gozdnih lesnih sortimentovŠpela Ščap, Peter Smolnikar, Matjaž Dremelj, Matevž Triplat, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni lesni sortimenti, okrogli les, tržne razmere, merjenje in razvrščanje, kakovost
Objavljeno v DiRROS: 23.03.2026; Ogledov: 330; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Trajnostne prakse v vaški skupnosti : primer PredoseljBarbara Hauptman, Taja Ivanc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vaške skupnosti predstavljajo družbeni element življenja na podeželju. Zanje je značilno, da se izvijajo iz tradicionalnih vzorcev in zaradi globalizacije prevzemajo sodobne poteze mestnega načina življenja. Vitalno podeželje je »socialno« in »ekonomsko trajnostno«. Kot odgovor na okoljske probleme in izzive družbe mora sodobno podeželje biti »okoljsko trajnostno«. Preko različnih ukrepov in načinov ravnanja so tudi podeželani »okoljsko ozaveščeni«, kar pa je za trajnostni razvoj preozka perspektiva. To omogočata socialni in organizacijski kapital, ki v praksi predstavljata poznanstva med posamezniki, formalne in neformalne oblike povezovanja. Na primeru vasi Predoslje v Mestni občini Kranj analiziramo trajnostno delovanje vaške skupnosti, predvsem socialni steber trajnostnega razvoja. Predoslje so gorenjski tip vasi, ki je kompaktno poseljena, okoli nje pa so kmetijske površine. V njej delujejo pet aktivnih društev, župnija in osnovna šola, ima oskrbno ponudbo in športne površine. Povezuje se tudi z društvi iz sosednjih vasi, s katerimi so povezane v Krajevno skupnost Predoslje. Ugotavljamo, da ti elementi in skupni prostori izrazito povezujejo vaščane. Na podlagi intervjujev in terenske analize smo identificirali več trajnostnih praks v vasi, za katere ocenjujemo, da prispevajo k visokemu zadovoljstvu lokalnega prebivalstva in kakovosti življenja v Predosljah, poleg tega pa njihovo součinkovanje bogati vaško skupnost.
Ključne besede: geografija, agrarna geografija, vaška skupnost, Predoslje, Slovenija, socialni kapital, podeželje, kakovost življenja, življenjski standard, sonaravno razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 451; Prenosov: 301
Celotno besedilo (964,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Indeks staranja hmelja pri sorti Celeia v času dozorevanjaKsenija Obrovnik, Monika Oset Luskar, 2025, strokovni članek Povzetek: Sorta Celeia je ena vodilnih slovenskih aromatskih sort hmelja, znana po prefinjeni aromi in harmonični grenčici, dobri skladiščni obstojnosti in ustreznih lastnostih za strojno spravilo. Kljub temu v zadnjih letih opažamo relativno visoko začetno vrednost indeksa staranja hmelja (HSI - ključni kazalnik kakovosti in svežine hmelja, ki odraža razmerje med oksidacijskimi produkti alfa- in beta-kislin ter celotno vsebnostjo alfa- in beta-kislin) že ob začetku predelave v brikete. Zato smo izvedli dvoletno raziskavo spremljanja HSI pri sorti Celeia v času dozorevanja do optimalne tehnološke zrelosti na petih pridelovalnih lokacijah. Vzorčenje storžkov je potekalo v hmeljiščih z ročnim obiranjem v več zaporednih terminih v času od zadnjega tedna avgusta do obiranja v sredini septembra. V času obiranja smo pridobili še t.i. realne vzorce – vzorce storžkov, ki so prešli celoten strojni postopek obiranja in sušenja. Rezultati so pokazali, da je HSI do dosežene tehnološke zrelosti večinoma nizek (≤ 0,30), kar označuje visoko kakovost pridelka. Nekoliko povišano vrednost HSI smo opazili le v enem primeru, kjer je bila le-ta verjetno posledica neustreznega ravnanja s pridelkom v času spravila (v času od obiranja do konca sušenja, na primer predolgo stanje na prikolici, neustrezna temperatura ali čas sušenja ipd.). Po dveh mesecih skladiščenja pri 4 °C oziroma 20 °C (ob dostopu kisika) so rezultati pokazali, da je sorta Celeia pri ustreznih razmerah skladiščenja (4 °C) ohranila nizko vrednost HSI, pri skladiščenju pri 20 °C pa se je vrednost HSI povečala do 0,55, kar pa v pivovarskem pogledu ne predstavlja več optimalne kakovosti hmelja. Raziskava poudarja pomen natančnega določanja časa obiranja, doslednega izvajanja tehnoloških postopkov v času obiranja in sušenja ter pomembnost ustreznega skladiščenja.
Ključne besede: Celeia, slovenski hmelj, Humulus lupulus L., HSI, tehnološka zrelost, kakovost hmelja
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 509; Prenosov: 353
Celotno besedilo (316,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletjaŽan Trošt, Joško Livk, 2025, strokovni članek Povzetek: V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev.
Ključne besede: hmelj, hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, vsebnost alfa-kislin
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 615; Prenosov: 365
Celotno besedilo (443,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
