1. Uresničevanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur : sistemski izzivi in perspektive starševMojca Medvešek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Prispevek na podlagi perspektive staršev analizira uresničevanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v Sloveniji ter pokaže, da kljub obstoječemu pravnemu okviru v praksi ostaja pomemben razkorak med deklarirano jezikovno politiko (policy-as-text) in njenim izvajanjem (policy-as-practice). Raziskava temelji na administrativnih (uradnih) podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter primarnih empiričnih podatkih, zbranih z anketama med učitelji dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur ter starši. Teoretično izhodišče temelji na treh paradigmah jezikovne politike (jezik kot resurs, jezik kot pravica in jezik kot problem) ter na vlogi posredniških akterjev pri implementaciji. Rezultati raziskave kažejo visoko zadovoljstvo staršev s pedagoškimi vidiki dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur, medtem ko organizacijsko-prostorske vidike ocenjujejo nekoliko slabše. Med ključnimi izzivi starši izpostavljajo usklajevanje urnika ter pomanjkanje institucionalne podpore na ravni šol. Analiza pokaže, da je dostop do DPMJK prostorsko neenakomeren in močno odvisen od odločitev šol (prijava na javni poziv MVI ter zagotavljanje prostorov), pri čemer se del programa izvaja tudi izven sheme sofinanciranja ministrstva. Glede tega, kako naj bi se program izvajal, so mnenja staršev dokaj izenačena: približno polovica podpira obstoječi način, druga polovica pa se zavzema za večjo institucionalno integracijo programa v redni kurikul oziroma razširjeni program šole. Raziskava izpostavi tri sistemske dejavnike, ki prispevajo k razkoraku med normativnimi usmeritvami in dejanskim izvajanjem DPMJK: (1) program je umeščen zunaj rednega šolskega urnika, (2) financiranje in odgovornosti so razdeljene med državo izvora in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, (3) posledično je dostop do programa med jezikovnimi skupnostmi in območji neenakomeren.
Ključne besede: dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur, jezikovna politika, večjezičnost, implementacija politik, priseljenci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2026; Ogledov: 49; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (358,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu : metodološki oris raziskaveKozma Ahačič, Duša Divjak Race, Nataša Gliha Komac, Janoš Ježovnik, Nina Ledinek, Mija Michelizza, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen metodološki oris dela pri ciljnem raziskovalnem projektu Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu, katerega namen je bil pripraviti celovit jezikovnopolitični oris najrazličnejših področij, relevantnih za slovensko jezikovno politiko. Osredotočamo se na predstavitev spletne ankete, s katero so bile celostno analizirane jezikovne potrebe, prakse in stališča jezikovnih uporabnikov v RS. Podrobneje je predstavljen profil anketirancev, prispevek pa prinaša tudi nekaj glavnih izsledkov raziskave na izpostavljenih jezikovnopolitičnih področjih.
Ključne besede: slovenščina, sociolingvistika, jezikovna politika, jezikovni status, jezikovna raba, jezikovni uporabnik, metodologija, spletna anketa
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 441; Prenosov: 121
Celotno besedilo (313,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Branje v slovenščini med učenci osnovnih in srednjih šol na Hrvaškem - študija : strokovno-razvojna nalogaSonja Novak-Lukanovič, Saša Kernjak, Ana Malnar, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: manjšine, Hrvaška, slovenščina, raba jezika, jezikovna politika, učenje jezika, šolstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2025; Ogledov: 734; Prenosov: 252
Celotno besedilo (822,46 KB) |
