Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (jelka) .

31 - 40 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcij
David Hladnik, Milan Kobal, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah.
Ključne besede: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4282; Prenosov: 1848
.pdf Celotno besedilo (882,11 KB)

33.
Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Ključne besede: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4504; Prenosov: 1973
.pdf Celotno besedilo (576,79 KB)

34.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4560; Prenosov: 1974
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

35.
Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves
Katarina Čufar, Martin Zupančič, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4489; Prenosov: 1909
.pdf Celotno besedilo (400,20 KB)

36.
Poledenodobni razvoj navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije
Robert Brus, 2009, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljene raziskave, ki obravnavajo razširjenost navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije v pleistocenu in holocenu. Zbrani so podatki o paleobotaničnih ostankih (fosilni ostanki iz terciarja, pelod, makroskopski rastlinski ostanki) v paleolitskih postajah in o genetskih značilnostih današnjih jelovih populacij. V prispevku razpravljamo o možnem obstoju ledenodobnih zatočišč in lokalnem postglacialnem razvoju populacij jelke v Sloveniji.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., ledenodobna zatočišča, genetska variabilnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4262; Prenosov: 1904
.pdf Celotno besedilo (209,33 KB)

37.
Razmerje med ksilemskim in floemskim prirastkom pri jelki (Abies alba Mill.)
Luka Krže, Jožica Gričar, Katarina Čufar, 2007, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pri 10 zdravih jelkah (Abies alba) smo raziskali anatomsko zgradbo floemskih branik (FB) glede na njihovo širino, razmerje med številom slojev celic v FB in v ksilemskih branikah (KB) iste sezone, razlike v številu slojev celic v FBin KB po obodu posameznega drevesa ter zvezo med širino FB in KB, nastalih vistem letu, ter širino dormantne kambijeve cone (KC). Intaktne vzorce tkiv zaraziskave smo vzeli iz živih dreves v letih 2001 in 2002 ter pripravili preparate prečnih prerezov za svetlobno mikroskopijo. Ugotovili smo zvezo med širino in anatomsko zgradbo FB. Pri ožjih FB je prevladoval rani floem, pri širših pa kasni. Pri širših FB se je v kasnem floemu lahko pojavil dodatni pasaksialnega parenhima. KB so bile 2- do 21-krat širše od FB. Širina KB je poobodu posameznega drevesa bolj variirala kot širina FB. Širina dormantne KC je bila v pozitivni zvezi s širino FB in KB.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., prirastek, ksilem, floem, kambijeva cona
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4435; Prenosov: 1963
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

38.
Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill.)
Jožica Gričar, Primož Oven, Katarina Čufar, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Preučili smo dinamiko nastajanja ksilemskega in floemskega letnega prirastnegaplašča oz. branike pri navadni jelki (Abies alba) v rastni sezoni 2003. Vzorce floema, kambija in ksilema smo vsak teden vzeli iz dveh navideznozdravih odraslih jelk. Raziskave s svetlobnim mikroskopom so pokazale, da se je na floemski strani začela diferenciacija enega do dveh slojev floemskih derivatov še pred začetkom kambijeve aktivnosti. Kambijeva delitvena aktivnost se je začela hkrati na ksilemski in floemski strani v začetku maja. Kambijeva aktivnost se je zaključila konec avgusta. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa je potekala do konca oktobra, floemskih celic pa do konca septembra. Število celic, nastalih na ksilemski strani, je bilo večje kot na floemski. Zdi se, da je bila po obodu drevesa širina ksilemske branike bolj variabilna od floemske.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., kambij, ksilem, floem, traheide, sitaste celice, diferenciacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4241; Prenosov: 1775
.pdf Celotno besedilo (822,96 KB)

39.
Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivity
Jožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4307; Prenosov: 1963
.pdf Celotno besedilo (119,73 KB)

40.
Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pri razvrščanju hlodov
Edvard Rebula, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortiment, hlod, smreka, jelka, vrednotenje, merilo kakovosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4122; Prenosov: 1780
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh