1. Zadovoljstvo državljanov Republike Slovenije z zdravstvenimi storitvami v SlovenijiBarbara Zupanc Terglav, Špela Selak, Mitja Vrdelja, Boris Miha Kaučič, Branko Gabrovec, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
Ključne besede: zaupanje, zdravje, zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, javno zdravje, odnos, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 322; Prenosov: 193
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prilagoditev in psihometrična validacija Lestvice profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) v SlovenijiMirko Prosen, Sabina Ličen, Igor Karnjuš, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Za uspešno, samozavestno in učinkovito spoprijemanje s spremenjenimi vlogami in zagotavljanje ustrezne pomoči prizadetim morajo biti tudi medicinske sestre v času izrednih razmer ustrezno usposobljene in pripravljene. Namen raziskave je bil prevesti in prilagoditi merski instrument Lestvica profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah (LPKMS-IR) ter oceniti njegove psihometrične lastnosti. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni metodološki raziskovalni dizajn. Lestvica je bila testirana na priložnostnem vzorcu 118 medicinskih sester. V trifaznem procesu prilagoditve in validacije se je poleg vsebinske skladnosti preverjalo notranjo konsistentnost, stabilnost in povezanost spremenljivk ter faktorsko strukturo. Rezultati: Faktorska analiza je podala model s tremi faktorji, pri čemer prvi faktor Temeljne kompetence medicinskih sester v izrednih razmerah pojasni 36,53 % celotne variance. Rezultati kažejo tudi zelo visoko povezanost med faktorji (p < 0,001) in stopnjo zanesljivosti pri celotni lestvici LPKMS-IR (Cronbach % = 0,937). Diskusija in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je slovenska različica lestvice LPKMS-IR veljaven in zanesljiv merski instrument. Ob pomanjkanju ustreznih merskih instrumentov omogoča identifikacijo kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah ter nekatere okoliščine njihovih vlog. Ugotovitve nakazujejo tudi potrebo po nekaterih spremembah izobraževanja za zdravstveno nego in ciljanem raziskovanju tistih skupin v zdravstveni negi, ki se po pričakovanjih pogosteje srečujejo z izrednimi situacijami.
Ključne besede: zdravstvena nega, javne nesreče, javno zdravje, koronavirusna bolezen, civilna zaščita, reševanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 144
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zdravje in zdravstvo v luči socioloških raziskavMihaela Rosenstein, Majda Pahor, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavi ugotovitve socioloških raziskav zdravja in zdravstva v Sloveniji, ki so bile narejene v obdobju po letu 1990 ter pokaže njihovo uporabnost na področju zdravstvene nege. Skuša odgovoriti na vprašanje, kako je zdravje kot fizično, psihično in socialno blagostanje porazdeljeno v slovenski družbi. Uporabljeni so bili sekundarni podatki iz reprezentativnih mnenjskih raziskav. Rezultati kažejo, da so v Sloveniji prisotne velike razlike v zdravju posameznih družbenih skupin. Najslabše je zdravje tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo, starejših od 60 let ter žensk in kmetov. Izobrazba se je pokazala kot poglaviten dejavnik za doseganje zdravja.
Ključne besede: zdravje, sociologija, odnos do zdravja, javno mnenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 0 |
4. A global COVID-19 observatory, monitoring the pandemics through text mining and visualizationBesher M. Massri, João Pita Costa, Marko Grobelnik, Janez Brank, Luka Stopar, Andrej Bauer, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The global health situation due to the SARS-COV-2 pandemic motivated an unprecedented contribution of science and technology from companies and communities all over the world to fight COVID-19. In this paper, we present the impactful role of text mining and data analytics, exposed publicly through IRCAI's Coronavirus Watch portal. We will discuss the available technology and methodology, as well as the ongoing research based on the collected data.
Ključne besede: rudarjenje besedil, podatkovna analitika, vizualizacija podatkov, javno zdravje, COVID-19
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2026; Ogledov: 464; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (3,46 MB) |
5. Poročilo Državnega programa obvladovanja raka za leto 2024Sonja Tomšič, Janez Žgajnar, Katarina Plantosar, Amela Duratović Konjević, Joka Kosmina, Branko Zakotnik, 2025, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: javno zdravje, preventivni programi, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 11.09.2025; Ogledov: 619; Prenosov: 223
Celotno besedilo (89,21 KB) |
6. Kakovost obravnave bolnikov – klinični register raka dojkSonja Tomšič, Vesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za najpogostejših pet rakov smo si v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR) zadali vzpostavitev t. i. kliničnih registrov, ki nam bodo z zbiranjem dodatnih podatkov omogočali spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. Eden izmed petih najpogostejših rakov je tudi rak dojk, pri katerem smo začeli z vzpostavljanjem kliničnega registra v letu 2021, v letu 2022 pa v posebno aplikacijo, ki je povezana z osnovnim Registrom raka, vnašamo prve podatke o bolnikih z rakom dojk.
V Kliničnem registru raka dojk bodo posebej usposobljeni koderji Registra raka iz osnovne medicinske dokumentacije zbirali podatke za vse maligne in in situ primere raka dojk pri vseh prebivalcih Slovenije. Dodaten nabor podatkov obsega podrobnejše podatke o diagnostiki, zdravljenju (kirurških posegih, sistemskem zdravljenju, obsevanju) ter več podatkov o bolniku ter bolezni.
Spremljanje kakovosti obravnave bo potekalo preko letnega spremljanja kazalnikov kakovosti in ciljnih vrednosti, ki jih bo v skladu z zadnjimi priporočili za diagnostiko in zdravljenje raka dojk opredelila Strokovna skupina DPOR za raka dojk. Na osnovi podatkov bo strokovna skupina predlagala ukrepe za izboljšanje.
Z vzpostavitvijo kliničnega registra raka dojk pridobivamo bogato zbirko podatkov, ki bo omogočala spremljanje kakovosti obravnave in druge podrobnejše analize primerov raka dojk na nacionalni ravni, s čimer želimo prispevati k izboljšanju izidov bolnikov z rakom dojk v Sloveniji.
Ključne besede: obvladovanje raka, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1656; Prenosov: 487
Celotno besedilo (70,21 KB) |
7. Histološka diagnostika raka dojkBarbara Gazić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Diagnozo raka dojk postavi patolog na osnovi mikroskopskega pregleda vzorca tkiva. Patolog na podlagi histološkega pregleda tkiva določa oz. meri tudi klasične prognostične dejavnike in prediktivne dejavnike in jih poda v standardiziranem histološkem izvidu. Na podlagi histološkega izvida načrtujemo zdravljenje bolnic oz. bolnikov z rakom dojk. Patolog določi histološki tip tumorja, stopnjo malignosti tumorja, velikost tumorja, prizadetost pazdušnih bezgavk, prisotnost
invazije v limfne in/ali krvne žile, estrogenske in progesteronske receptorje, status HER2 in proliferacijski indeks MIB1. Za bolnice z majhnim tveganjem za ponovitev bolezni, na zahtevo onkologa, pripravi vzorec tumorskega tkiva za molekularno preiskavo 'Mammaprint' ali 'Oncotype DX ' in ga pošlje v tujino, kjer preiskave opravljajo. Bolnicam oz. bolnikom s trojno negativnim umorjem
in razširjeno boleznijo določi delež PD-L1 pozitivnih tumorskih in/ali imunskih celicah, v primeru klinične indikacije pa pripravi tudi vzorec tumorskega tkiva za določitev prisotnosti mutacij v genu PIK3CA z molekularnimi preiskavami. Poleg prognostičnih in prediktivnih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na sistemsko zdravljenje, patolog izmeri oddaljenosti tumorja od kirurških robov in v izvidu poroča o prisotnosti zasevkov v odstranjenih pazdušnih bezgavkah, da lahko načrtujemo dodatno kirurško zdravljenje, če je potrebno. Če je bila bolnica zdravljena z neoadjuvantno kemoterapijo, patolog oceni, ali je v vzorcu dojke ali bezgavk ostanek invazivnega tumorja oz. kakšna je stopnja regresije tumorja po zdravljenju.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 2408; Prenosov: 590
Celotno besedilo (74,80 KB) |
8. Radiologija : dosedanji uspehi v diagnostiki raka dojk in pogled naprejMaja Marolt-Mušič, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pomemben mejnik v diagnostiki patoloških sprememb v dojkah je bil prehod z analogne na digitalno tehnologijo. Boljša resolucija, večja povečava in več detajlov na digitalni sliki so izboljšali diagnostiko rakastih in predrakavih sprememb v dojkah. Pomembna izboljšava je bila uvedba tomosinteze, to je slikanje dojke po plasteh. Naslednji pomemben mejnik je bila dodatna funkcionalna informacija o prekrvavitvi sprememb v dojkah, ki jo dobimo po aplikaciji intravenskega kontrastnega sredstva (KS). Najbolj razširjena preiskava je magnetna resonanca (MR) dojk, ki velja tudi za najbolj občutljivo metodo za odkrivanje raka dojk (RD). Poda tudi časovno komponento vplavljanja in izplavljanja KS. Podoben način delovanja ima tudi kontrastna mamografija.
V zadnjih letih se je pri določenih skupinah raka dojk uveljavil drugačen vrstni red zdravljenja – t. i. neoadjuvantna kemoterapija. Pred začetkom zdravljenja je treba pridobiti podatke o obsežnosti tumorja, prizadetosti bezgavk in bioloških značilnostih tumorja. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2019 ustanovili konzilij, kjer člani multidisciplinarnega tima enkrat tedensko pregledamo bolnice, za katere bi bil tak način zdravljenja primeren. Bolnicam že v istem dnevu opravimo kar največ potrebnih preiskav, da skrajšamo čas do začetka zdravljenja.
Radiologi smo pomemben del multidisciplinarnega tima in sledimo vsem novostim v diagnostiki dojke in jih uspešno uvajamo v klinično prakso.
Ključne besede: rak dojk, radiologija, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1522; Prenosov: 458
Celotno besedilo (1,34 MB) |
9. Program DORA – od začetkov do evropsko prepoznanega presejalnega programa za raka dojkKristijana Hertl, Mateja Krajc, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa.
Ključne besede: rak dojke, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 2127; Prenosov: 541
Celotno besedilo (196,80 KB) |
10. Rak dojk v številkahVesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom dojk na svetu zbolelo več kot dva milijona žensk, umrlo pa skoraj 700.000. Breme raka dojk v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko pod povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.454 žensk (139,7/100.000), umrlo pa jih je 431 (41,4/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 19.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 87,7 %, kar je primerljivo evropskemu povprečju. Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Zelo majhen delež rakov dojk (do 5 %) pripisujemo dednim mutacijam genov BRCA1 in BRCA2.
Ključne besede: rak dojk, epidemiologija, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1758; Prenosov: 519
Celotno besedilo (46,40 KB) |
