1. Izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu : kvalitativna deskriptivna raziskavaAnita Bezeljak, Ana Polona Mivšek, Petra Petročnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu. Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne predstavljajo svoje vloge v porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu. Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let, ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij. Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj. Diskusija in zaključek: Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v proučevanju povezave med prisotnostjo pri porodu ter družinsko in partnersko dinamiko, pa tudi v izkušnjah babic s prisotnostjo očetov v porodnih sobah.
Ključne besede: partner, porod, prisotnost pri porodu, izkušnje, aktivna vloga, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 100
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Izkušnje z učnimi delavnicami za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege v klinično prakso : kvalitativna raziskavaMaja Klančnik Gruden, Andreja Mihelič Zajec, Doroteja Rebec, Anja Novak, Matejka Pintar Babič, Tamara Lubi, Tanja Podlipnik, Maja Medvešček-Smrekar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Uporaba naprednega procesa zdravstvene nege predstavlja za medicinske sestre v praksi velik izziv, zato so bile za njih organizirane učne delavnice za uvedbo standardiziranih jezikov zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje medicinskih sester z izvedenim izobraževanjem.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda. Instrument za zbiranje podatkov je bil evalvacijski list s tremi odprtimi vprašanji. V priložnostni vzorec je bilo vključenih 160 medicinskih sester, ki so se udeležile serije učnih delavnic v letih 2020 in 2021. Kvalitativna analiza zapisov je bila izvedena s tematsko mrežo.Rezultati: Na osnovi analize zapisov je bilo oblikovano tematsko omrežje »izkušnje udeležencev z učno delavnico« z dvema skupnima temama: »izvedba učne delavnice« in »uporaba v praksi«. V okviru prve skupne teme so bile izkušnje udeležencev večinsko pozitivne, negativno je bilo ocenjeno le gradivo. V okviru druge skupne teme so prevladovali predlogi za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege v prakso, negativne izkušnje so se nanašale na zahtevnost vsebine, pozitivne pa na vpogled v znanja prihodnosti. Diskusija in zaključek: Udeleženci učnih delavnic so bili v večini zadovoljni z izvedbo učnih delavnic za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege, hkrati so izrazili tudi skrb o utemeljenosti uvajanja standardiziranega jezika v prakso v trenutni okoliščini pomanjkanja medicinskih sester. Nadaljevati je treba s sistematičnim formalnim, kot tudi neformalnim izobraževanjem medicinskih sester, ki delujejo v klinični praksi, pri čemer je za doseganje večjega učinka in večje motiviranosti treba uporabiti udeležencem prilagojene načine izobraževanja.
Ključne besede: akutna obravnava, izkušnje, izobraževanje, medicinska sestre, standardiziran jezik
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 71
Povezava na datoteko |
4. Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem : opisna raziskavaAnet Rožnik, Anika Božič, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Na kliničnem usposabljanju ima podpora kliničnih mentorjev ključno vlogo pri zadovoljstvu študentov. Namen raziskave je bil raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem in oceniti stopnjo podpore, ki so je bili deležni. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa (CLEI-19) z 19 trditvami. Raziskava je potekala na priložnostnem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 106) ene izmed fakultet v Sloveniji. Pri statistični analizi podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna ter interferenčna statistika (Mann- Whitneyjev U-test). Rezultati: Rezultati kažejo zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem (x = 3,55, s = 1,064, p < 0,001) in zaznano podporo kliničnih mentorjev (x = 3,70, s = 0,856, p < 0,001). Med študenti zdravstvene nege ni opaziti statistično pomembnih razlik med spoloma, načinoma študija in letnikoma študija (p > 0,05) tako v povezavi z zadovoljstvom z zadnjim kliničnim usposabljanjem kot z zaznano podporo kliničnega mentorja. Diskusija in zaključek: Študenti izkazujejo zadovoljstvo s kliničnim usposabljanjem in med njegovim izvajanjem občutijo podporo kliničnega mentorja. Z namenom ohranjanja tovrstne kakovosti klinične izkušnje in njene nadgradnje bi bilo smiselno v usposabljanje kliničnih mentorjev vključiti več vsebin o mentorskih kompetencah, ki bi izboljšale zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in povečale podporo mentorjev.
Ključne besede: izkušnje, podpora, klinični mentorji, praktično usposabljanje, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 86
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Doživljanje umiranja z vidika medicinskih sester : pregled literatureSergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Svetlana Škrbić, Nataša Mlinar Reljić, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestre dnevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem.Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester.Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.
Ključne besede: zdravstvena nega, intenzivna terapija, paliativna oskrba, izkušnje, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 89
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kultura rojevanja na Goriškem v 20. stoletju : kvalitativna analiza porodnih zgodbNeli Kocijančič, Mirko Prosen, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Nosečnost in z njo povezan porod sta za žensko in njeno družino zelo pomembna in čustvena dogodka, ki s seboj prinašata veliko sprememb. Namen kvalitativne raziskave je bil skozi primere porodnih zgodb proučiti kulturo rojevanja na Goriškem v 20. stoletju. Metode: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna interpretativna metoda. Uporabljen je bil namenski vzorec šestih žensk. Najmlajša izmed sodelujočih je bila stara 66 let, najstarejša pa 95 let. Raziskava je potekala aprila 2019. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem in analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile štiri teme: (1) spomini na porodno izkušnjo, (2) opis porodne izkušnje v resničnosti takratnega časa, (3) podporna vloga ožje in širše skupnosti v obporodni oskrbi in (4) determinacija zdravstvenega statusa skozi družbeni status. Pri porodnem dogodku doma so sodelovale babice in bližnje sorodnice, medtem ko so porodni dogodek v bolnišnici oblikovali zdravstveni delavci. Lajšanje porodne bolečine ni bilo v ospredju. Porod je potekal v hrbtnem položaju. Informacije o rojevanju so se prenašale od ene do druge ženske. Prva porodna izkušnja je prelomna za doživljanje poroda. Diskusija in zaključek: Porod in obporodno dogajanje sta v tistem času in prostoru v večji meri izpolnila pričakovanja žensk kljub nekaterim socialnim dejavnikom in pomanjkanju materialnih dobrin, ki jih v današnjem času prepoznavamo kot neobhodne.
Ključne besede: porodne prakse, rojstvo, zgodovina, izkušnje, zadovoljstvo žensk, obporodna skrb
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 108
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. »A ni to malo strašljivo?« – doživljanje stika z umrlimiEva Poklukar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek z antropološkega vidika obravnava človekovo doživljanje stika z umrlimi, pri čemer to razume kot spontani stik živih posameznikov z umrlimi osebami v različnih pojavnih oblikah – od pomenljivo »resničnih« sanj o umrlih in mentalnega komuniciranja z njimi do čutnih in drugih zaznavanj pokojnikov. Avtorica glede na lastno terensko raziskavo in nekatere tuje študije o posmrtnih stikih prevprašuje splošno razširjeno prepričanje, da so stiki z umrlimi bolj ali manj strašljiva in nezaželena izkušnja. Na podlagi prvoosebnih pričevanj predstavi paleto raznolikih odzivov pričevalcev na taka doživetja in ugotavlja, da sta strah in odpor v trenutku izkušnje najmanj pogosta odziva na stik z umrlimi.
Ključne besede: antropologija, mrtvi, nenavadne izkušnje, stik z umrlimi, posmrtno življenje, strah pred mrtvimi, smrt, pokojniki
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (264,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Students’ self-efficacy in general ICT use as a mediator between computer experience, learning ICT at school, ICT use in class, and computer and information literacyPlamen Mirazchiyski, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, računalniška pismenost, informacijska pismenost, računalniška samoučinkovitost, računalniške izkušnje, uporaba informacijske tehnologije, informacijska tehnologija v šoli, splošna uporaba informacijske tehnologije, education, computer and information literacy, computerself-efficacy, mediation, computer experience, ICT use at school, ICT learning at school, general use of ICT
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2025; Ogledov: 712; Prenosov: 231
Celotno besedilo (441,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Učitelji in ravnatelji slovenskih glasbenih šol o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebamiIrena Lesar, Andreja Marčun, Sabina Autor, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: učitelji glasbenih šol, učenci, ravnatelji glasbenih šol, sprejemni preizkusi, izkušnje poučevanja, izobraževanja in usposabljanja učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 651; Prenosov: 527
Celotno besedilo (287,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
