Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (invazivne tujerodne drevesne vrste) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne ankete
Aleksander Marinšek, Simon Zidar, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Ajša Alagić, Anica Simčič, 2022

Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (431,99 KB)

2.
Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017

Povzetek: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Ključne besede: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 4241; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh