1. Obveznosti podjetja Mariborski vodovod kot deležnika kritične infrastrukture na področju nevarnosti e-poslovanja in potreba po varnostnih pregledih IKT-sistemovDanilo Burnač, Sanja Androić, Boštjan Špehonja, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen članka je predstaviti obveznosti podjetja Mariborski vodovod kot deležnika kritične infrastrukture na področju nevarnosti e-poslovanja in zakonodaje ter potrebo po varnostni pregledih IKT-sistemov. Najprej bodo predstavljene vloga in obveznosti podjetja Mariborski vodovod na področju kritične infrastrukture, nato razlogi uprave podjetja za izvedbo varnostnih pregledov IKT-sistemov, e-procesi podjetja, nevarnosti e-poslovanja, zakonodajne obveznosti s tega področja, metodologija in izsledki izvedenega notranjega in zunanjega varnostnega pregleda. V članku bomo predstavili teoretična izhodišča in zakonodajne zahteve z metodo deskripcije, za to bomo uporabili podatke iz sekundarnih virov. Na podlagi izkušenj iz prakse in izvedenega varnostnega pregleda v podjetju bomo predstavili svoj pogled na kibernetska tveganja, nevarnosti na področju e-poslovanja ter izpolnitev zakonodajnih obvez. Prikazane praktične izkušnje podjetja Mariborski vodovod bodo nedvomno uporabne za ostala podjetja. Skrb za kibernetsko varnost mora imeti vsak zaposleni, saj je podjetje toliko varno, kot je njegov najšibkejši člen.
Ključne besede: Mariborski vodovod, e-poslovanje, varnostni pregled, kritična infrastruktura, kibernetsko tveganje
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2026; Ogledov: 23; Prenosov: 9
 Povezava na datoteko |
2. Splošna uredba o varstvu podatkov in uporaba videonadzora za varovanje kritične infrastruktureMarko Potokar, Danilo Burnač, Sanja Androić, Milka Pungartnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: S 25. majem 2018 je v veljavo stopila nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov, angl.: GDPR), ki dviguje nivo varovanja zasebnosti posameznikov in hkrati bolj zavezuje upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov. Upravljavci bodo dolžni poskrbeti za strožje varnostne kontrole pred in med obdelavo osebnih podatkov. Zadostiti bodo morali načelu vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov. Dodano je tudi načelo odgovornosti, ki od upravljavcev osebnih podatkov zraven ustreznega zavarovanja terja tudi zmožnost dokazovanja skladnosti s Splošno uredbo. Upravljavci bodo morali preveriti ustreznost že pridobljenih privolitev in razmisliti o morebitni določitvi pooblaščene osebe za varovanje osebnih podatkov.Novost so tudi določila Splošne uredbe, ki od obdelovalcev zahtevajo višji standard pri obdelavi osebnih podatkov. Tudi ti bodo po novem dolžni voditi evidenco obdelav, zagotoviti bodo morali zadostna jamstva za tehnične in organizacijske ukrepe, v primeru zaposlitve dodatnih obdelovalcev pa bodo morali pridobiti soglasje upravljavca. Enake pa zaenkrat ostajajo določbe področnih ureditev, med drugim tudi videonadzora, v kolikor niso v nasprotju s katero od določb Splošne uredbe. V prispevku bomo na primeru podjetja Mariborski vodovod prikazali, kako vzpostaviti zakonsko skladen videonadzor vodooskrbnih objektov in naprav, ki so eden izmed bistvenih delov kritične infrastrukture. Podjetje je največji enovit vodooskrbni sistem ter regionalni vodovod v Sloveniji in z izvajanjem javne službe distribucije vode predstavlja enega izmed najpomembnejših deležnikov kritične infrastrukture.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, videonadzor, kritična infrastruktura, varovanje, upravljalci, obdelovalci
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2026; Ogledov: 40; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (639,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. (Ne)trajnostne olimpijske igre : študija primera Pariz 2024Staša Kolar, Enej Marinič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.
Ključne besede: olimpijske igre, infrastruktura, šport, trajnost, ekologija, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 587; Prenosov: 284
Celotno besedilo (245,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki : gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene)Luca Salvati, Marco Zitti, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V sodobnih mestih se lokalna tekmovalnost za finančne vire krepi bolj kot kdaj koli in vodi v razvoj mest, za katera je značilna pomembna družbenoekonomska preobrazba. V dosedanjih raziskavah so avtorji tesno povezavo med širjenjem mest, družbenoekonomskim razvojem in megadogodki proučevali samo za določena območja in vrste rasti mest, pri čemer so pogosto prezrli vlogo megadogodkov pri krepitvi nenačrtnega širjenja mestnih območij. Atene so kot gostiteljica poletnih olimpijskih iger leta 2004 tipičen primer razvijajočega se mesta, ki gosti megadogodek, in sicer predvsem zaradi tesne povezave med olimpijado, razvojem infrastrukture in nenačrtnim širjenjem mesta. V članku avtorja prikrito razmerje med gospodarskim razmahom kot posledico olimpijskih iger in preveliko liberalnostjo urbanizma povežeta z dolgoročnim nenadzorovanim širjenjem mestnih površin, značilnim za razvoj Aten. Ker so posledične družbenoekonomske razmere omogočile začetni val nenadzorovanega širjenja mestnega območja, jih pojasnjujeta kot šibkost konkurenčnega mesta na slabo načrtovanih in dolgotrajno dereguliranih urbanih območjih, kot je atensko. Podrobna analiza najnovejših razvojnih stopenj gospodarske rasti in nesklenjenega širjenja mestnih površin daje dodaten vpogled v procese nenačrtnega širjenja današnjih mest in pomaga prepoznati morfološke vzorce in družbenoekonomske dinamike, ki so značilne za širjenje mest med izmenjujočimi se cikli gospodarske rasti in recesije.
Ključne besede: širjenje mest, gospodarska rast, infrastruktura, ekonomije alomeracij, turizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 725; Prenosov: 415
Celotno besedilo (470,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vzorci zasedbe prostora za potrebe sprostitve in rekreacije v obmestnem prostoru : primer Jezero pri Podpeči, SlovenijaBarbara Goličnik Marušić, Nevenka Mihevc, Manca Dremel, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: obmestni prostor, zelene površine, rekreacija, prostorsko planiranje, zelena infrastruktura
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 839; Prenosov: 471
Celotno besedilo (492,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Vpliv ozelenjenih fasad na zaznavanje urbanih okolij : primerjava med Slovenijo in NizozemskoJana Kozamernik, Martin Rakuša, Matej Nikšič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V splošni javnosti in v raziskavah v raznih strokah pridobivajo ozelenjeni fasadni ovoji stavb vse večjo pozornost. Sistemi vertikalnih ozelenitev imajo pomembno vlogo kot izrazni element stavbe, hkrati pa se obravnavajo kot poseben tip zelene infrastrukture z raznovrstnimi pozitivnimi učinki predvsem na gosto pozidanih urbanih območjih. Raziskava se osredotoča na zaznavo ozelenjenih fasad v urbanih ambientih. Poudarek je na vizualnem zaznavanju in dojemanju prijetnosti ali vizualne kakovosti raznovrstnih prostorov glede na to, ali stavba ima ozelenjeno fasado ali ne. Odnos javnosti in vrednotenje urbanega odprtega prostora s proučevanimi zelenimi elementi smo preverjali na Nizozemskem in v Sloveniji. V spletno anketo so bili vključeni prikazi prostorskih situacij, o katerih so anketiranci izrazili mnenje. Ciljni skupini sta bili širša javnost in študenti arhitekturno-urbanističnih smeri. Kljub splošnemu rezultatu o večji prijetnosti bolj zelenega mestnega okolja, ki kaže na to, da večina ljudi tudi vertikalne ozelenitve dojema kot prispevek h kakovosti urbanih ambientov, se med proučevanima skupinama v posamezni državi pojavljajo razlike.
Ključne besede: vertikalne ozelenitve, ozelenjene fasade, žive stene, zelena infrastruktura, zaznavanje urbanega prostora
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 916; Prenosov: 433
Celotno besedilo (550,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestihMatej Radinja, Nataša Atanasova, Alma Zavodnik Lamovšek, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Københavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, prostorski razvoj, vodarstvo, prostorsko načrtovanje, urbana odvodnja, modro-zelena infrastruktura, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 794; Prenosov: 470
Celotno besedilo (529,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vpliv zelene infrastrukture na povezanost prebivalcev z naravo v LagosuAdedotun Ayodele Dipeolu, Eziyi O. Ibem, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi čedalje večjega krčenja zelenih površin v mestih se slabša povezanost ljudi z naravo, mestni prebivalci pa zato manj cenijo naravno okolje in v njem manj uživajo. Še vedno ni veliko znanega o tem, kako trenutna prizadevanja pri načrtovanju zelene infrastrukture vplivajo na povezanost prebivalcev z naravo, zlasti v mestih podsaharske Afrike. Avtorja v raziskavi proučujeta vpliv zelene infrastrukture na občutek povezanosti prebivalcev, kot navajajo sami, z naravo v izbranih stanovanjskih soseskah v Lagosu v Nigeriji. Na podlagi večstopenjskega vzorčenja je bilo v anketo vključenih 1.560 prebivalcev, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno in kategorično regresijsko analizo. Rezultati kažejo, da čeprav so prebivalci večinoma nezadovoljni s kakovostjo in količino zelene infrastrukture v svojih soseskah, hkrati menijo, da ta pomembno pozitivno vpliva na njihovo povezanost z naravo. Regresijska analiza je poleg tega pokazala, da stanje in razpoložljivost zelenih površin za preživljanje prostega časa v soseskah najbolj vplivata na občutek povezanosti z naravo. Navedeni izsledki kažejo, da bi morali urbanisti in mestne oblasti za to, da bi z zeleno infrastrukturo izboljšali povezanost prebivalcev z naravo, posebno pozornost nameniti zagotavljanju in vzdrževanju zelenih površin v stanovanjskih soseskah na proučevanem območju in drugje.
Ključne besede: povezanost z naravo, mestni prebivalci, soseske, zelena infrastruktura, trajnostni razvoj mest
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 869; Prenosov: 430
Celotno besedilo (183,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Storitve ARNES v podporo odprti znanostiMarko Drobnjak, Damjan Harisch, Mihael Dimec, Urša Vodopivec, Aleksander Mihičinac, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: odprta znanost, Arnes, GÉANT, SLING, Evropski oblak odprte znanosti, internetna infrastruktura, superračunalniki, optična hrbtenica, podatkovni centri, hackathon
Objavljeno v DiRROS: 09.05.2025; Ogledov: 999; Prenosov: 692
 Celotno besedilo (4,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
