41. |
42. Cene gozdnih lesnih sortimentov v drugi polovici leta 2021 rekordneŠpela Ščap, Darja Stare, 2022, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, gozdni lesni sortimenti, odkupne cene, zasebni gozdovi, bukev, iglavci, okrogli les
Objavljeno v DiRROS: 22.02.2022; Ogledov: 934; Prenosov: 353
 Celotno besedilo (369,31 KB) |
43. Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019Špela Ščap, Nike Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo, opravljeno v letu 2020, smo želeli ugotoviti stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019 (t.j. ocena števila obratov, ocena razžagane količine lesa, uporaba ostankov in vpliv pandemije covid-19 na poslovanje). Pred izvedbo raziskave smo iz različnih podatkovnih baz zbrali seznam 1.128 poslovnih subjektov, ki imajo kot C16 (Obdelava in predelava lesa) registrirano primarno ali sekundarno dejavnost. Izpolnjene vprašalnike nam je posredovalo 588 podjetij, od katerih se jih 328 ukvarja z razžagovanjem hlodovine. V letu 2019 je skupna evidentirana količina razžagane hlodovine znašala 1,71 milijona m3, od tega so z 84 % prevladovali iglavci. Žagarski obrati, ki so sodelovali v anketi, so v letu 2019 proizvedli 633.894 m3 žaganega lesa. Proizvodnja žagovine in lesnega prahu je znašala 237.389 ton, kosovnih ostankov pa 252.655 m3. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev so v obdobju od marca do maja 2020 (prvi val) vplivali na poslovanje podjetij v primarni lesnopredelovalni industriji; 63 % sodelujočih podjetij v tem sklopu vprašanj je občutilo posledice epidemije.
Ključne besede: žagarstvo, žagan les, žagarski obrat, predelava okroglega lesa, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1123; Prenosov: 339
Celotno besedilo (416,31 KB) |
44. Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove?Maja Jurc, Gregor Urek, Saša Širca, Vid Mikulič, Branko Glavan, 2003, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku obravnavamo borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), ki je v Evropi (tudi v Sloveniji) uvrščena na karantensko listo A1. Vrsta je izredno napadalna, povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Prikazan je njen areal, ekološke zahteve, gostitelji, bionomija ter simptomi napada na borih. V okviru bionomije borove ogorčice so posebej predstavljeni njeni potrjeni vektorji (Insecta: Cerambycidae - rod Monochamus) in tudi njeni potencialni vektorji (Insecta: Curculionidae - rod Pissodes in Scolytidae). Podajamo razširjenost potencialnih gostiteljskih rastlin borove ogorčice pri nas, podnebne razmere ter kritične točke za vnos in širjenje škodljivca. Ocenjujemo stopnjo fitosanitarnega tveganja pojava borove ogorčice v Sloveniji.
Ključne besede: nematode, borova ogorčica, fitosanitarno tveganje, bionomija, iglavci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1341; Prenosov: 415
Celotno besedilo (3,16 MB) |
45. Meritve gostote lesa v slovenskih gozdovihLuka Krajnc, Polona Hafner, Andreja Vedenik, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, strokovni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen primer raziskave o variabilnosti kakovosti lesa različnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Meritve gostote, ki je eden glavnih pokazateljev kakovosti lesa, bodo služile za izdelavo podatkovne baze za oceno prostorske variabilnosti kakovosti lesa v Sloveniji. Zanesljivih in objektivnih podatkov o kakovosti lesa v naših gozdovih je relativno malo. Takšne baze so na ravni Slovenije izjemno pomembne, saj omogočajo vpogled v kakovost lesa, ki bo v prihodnje na voljo kot surovina na trgu za domačo lesno industrijo. Podobne baze bodo pomembne za izračun količine vezanega ogljika v nadzemni in podzemni biomasi za Slovenijo, hkrati pa bodo zbrani podatki služili tudi kot izhodišče za nadaljnje analize kakovosti lesa, zlasti mehanske lastnosti, ki so ključne pri uporabi lesa za konstrukcijske namene. Lastnosti in razpoložljivost lesa ekonomsko pomembnih drevesnih vrst so osnova za razvoj gozdno-lesne verige glede novih tehnologij, razvoja novih biomaterialov in potenciala rabe lesa različnih kakovosti z optimalnimi izkoristki.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, listavci, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 1958; Prenosov: 544
Celotno besedilo (235,34 KB) |
46. Polna izmera gozda v upravljanju Gozdarskega inštituta Slovenije na RožnikuGal Kušar, Anže Martin Pintar, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: popis, lesna zaloga, število dreves, sušice, listavci, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 2219; Prenosov: 670
Celotno besedilo (520,49 KB) |
47. Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus)Maarten De Groot, 2018, strokovni članek Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, smrekov lubadar, Ips duplicatus, smreke, Picea spp., iglavci, bori, Pinus spp., macesni, Larix spp.
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3206; Prenosov: 750
Celotno besedilo (156,61 KB) |
48. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4632; Prenosov: 2066
Celotno besedilo (1,05 MB) |
49. Uporaba transmisijske elektronske mikroskopije ter uv-mikrospektrofotometrije za določanje lignina v celični steni iglavcevJožica Gričar, Katarina Čufar, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kalijev permanganat je kot reagent v transmisijski elektronski mikroskopiji (TEM) zelo uporaben za ugotavljanje prisotnosti lignina v različnih morfoloških področjih lesa. Ker je metoda le kvalitativna, je priporočljivo rezultate, ugotovljene s TEM, potrditi še s kakšno drugo kvantitativno metodo,kot je npr. UV-mikrospektrofotometrija (UMSP). Metoda UMSP je zelo primerna za določanje vsebnosti lignina in njegove porazdelitve v lesnem tkivu. V članku je predstavljena metodologija in uporabnost TEM ter UMSP pri proučevanju porazdelitve lignina v celični steni.
Ključne besede: UV-mikrospektrofotometrija, transmisijska elektronska mikroskopija, kalije permanganat, svetloba mikroskopija, lignin, celična stena, les, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4301; Prenosov: 1922
Celotno besedilo (823,67 KB) |
50. |
