Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (hrast) .

1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Medletna variabilnost značilnosti lesa in floema vrst, ki sobivajo : Fraxinus ornus, Quercus pubescens in Ostrya carpinifolia
Jožica Gričar, Klemen Eler, Saša Ogorevc, Debojit Chanda, Sarkiri Kro, Mohendra Thapa, Polona Hafner, Peter Prislan, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Anatomija lesa in floema drevesnih vrst, ki sobivajo, ponuja dragocene informacije o tem, kako se različne drevesne vrste soočajo s podnebnimi spremembami in prilagajajo strukturo prevodnih tkiv lokalnim vremenskim razmeram. V obdobju 2019–2021 smo proučili in primerjali širino letnih prirastkov lesa in floema in velikosti prevodnih elementov ranega lesa in ranega floema pri listavcih, ki sobivajo na Podgorskem krasu: mali jesen (Fraxinus ornus), puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). Ugotovili smo, da analizirane spremenljivke lesa in floema pri preučevanih drevesnih vrstah kažejo različne sezonske trende glede na lokalne vremenske razmere. Med vrstami so bile v vseh letih opažene statistično značilne razlike v velikostih prevodnih elementov lesa in floema, kar kaže na velike razlike v izračunani hidravlični prevodnosti med drevesnimi vrstami. Visoka medletna variabilnost in vrstno specifična občutljivost ksilema in floema na padavine in temperaturo potrjujeta visoko plastičnost in različne strategije debelinske rasti preučevanih drevesnih vrst, ki zagotavljajo optimalno delovanje v lokalnih vremenskih razmerah.
Ključne besede: puhasti hrast, mali jesen, črni gaber, traheja, sitasta cev, Podgorski kras, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (321,63 KB)

2.
3.
Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas
Aljaž Puhek, Tine Hauptman, 2024, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil s pregledom domače in tuje literature določiti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike odmiranja doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim določiti nivo v Manionovi spirali propadanja. Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na območju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmiranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik se najpogosteje omenja sušni stres, katerega vpliv postaja s spreminjanjem podnebja vedno večji, od biotskih dejavnikov pa predvsem različne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazličnejših tujerodnih vrst. V proučevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar približno 35 % skupne količine poseka oz. približno 204.000 m 3 , pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m 3 . Prevladujoči vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelih dreves doba so bile bolezni oz. glive, za graden pa je bil to žled.
Ključne besede: odmiranje hrastov, hrast, dob, graden, sanitarni posek
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 1027; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (555,43 KB)

4.
5.
Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)
Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, Matteo Bottosso, Tim Pirc, Blaž Fricelj, Kristjan Jarni, Andrej Rozman, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.
Ključne besede: hrast, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 2855; Prenosov: 1107
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

6.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-014 : vzorec št. 2024/00047
Tine Hauptman, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Quercus ilex, črni hrast, črničevje, mehanske poškodbe
Objavljeno v DiRROS: 04.04.2024; Ogledov: 1430; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
8.
9.
Proučevanje kakovosti hrastove hlodovine na licitaciji vrednejšega lesa 2021
Aleš Straže, Klemen Novak, 2021, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, hlodovina, licitacija, hrast, kakovost
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 1809; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (6,52 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh