1. Grad Lušperk in njegovi prebivalci med 13. in 15. stoletjemMartin Bele, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava doslej slabo raziskan grad Lušperk v bližini Zreč in njegove prebivalce, zlasti vprašanje njihovega izvora. Grad so v 13. stoletju zgradili na posesti Krške škofije, njegove prebivalce pa v pisnih virih pogosto srečujemo kot priče, večkrat v povezavi s Krškimi škofi, z gospodi Žovneškimi (oziroma grofi Celjskimi) ter grofi Vovbrškimi, čeprav ne kaže, da bi v politiki imeli pomembnejšo vlogo. V teku 15. stoletja je grad vse bolj propadal, v času celjsko-habsburške fajde je bil poškodovan, zatem pa je ostal v ruševinah.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, Lušperk, Maribor, vojvodina Štajerska, Habsburžani, gospodje Mariborski, grofje Celjski, Krška škofija, ne zaključna dela
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 165; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Konec rodbine Kacenštajnskih in njihovega graduTomaž Lazar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Grad Kacenštajn in njegov plemiški rod sta v preteklosti pritegnila že precej zanimanja domačega zgodovinopisja in kastelologije. Kljub temu doslej objavljeni prispevki niso nikoli zares celovito pojasnili, kako so se Kacenštajnski po dolgem obdobju službovanja v vrstah celjske klientele v zgodnjem 15. stoletju odvrnili od svojih nekdanjih gospodov in postali vazali habsburških vojvod. S sistematičnim pregledom listinskega gradiva in ob vključitvi nekaterih za zdaj še neupoštevanih virov lahko precej podrobneje rekonstruiramo življenje zadnjih rodov Kacenštajnskih, ki so zaradi nepremostljivih finančnih težav prestopili med habsburške fevdnike. Njihov dokončni prelom s Celjskimi pa je sprožil nikoli poravnan dolg, ki ga je grof Friderik II. najverjetneje spomladi oziroma v začetku poletja 1442 izterjal s silo. Uničenje Kacenštajna je zapečatilo tudi usodo njegovih zadnjih, povsem obubožanih lastnikov.
Ključne besede: plemiške robine, Slovenija, fajda, vojaška zgodovina, grofje Celjski, finančna politika
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 228
Celotno besedilo (947,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Grad Vrbovec : arhitekturnozgodovinski orisIgor Sapač, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi analiz ohranjenih grajenih struktur, starih upodobitev, starih fotografij, posestnozgodovinskih podatkov in z upoštevanjem ustreznih analogij je mogoče opredeliti glavne razvojne faze ene od najbolj prepoznavnih historičnih grajenih stvaritev v Zgornji Savinjski dolini. Grad je najverjetneje nastal v drugi polovici 12. stoletja in so ga v poznem srednjem veku najbrž vsaj trikrat razširili. V 16. stoletju je dobil zunanje obzidje s tremi valjastimi stolpi, v 17. stoletju pa so ga preoblikovali v renesančno rezidenco ljubljanskih škofov. Zatem v 18. in 19. stoletju ni bil več deležen ambicioznejših gradbenih posegov. V 18. stoletju so porušili srednjeveško grajsko jedro. Okoli leta 1900 so ga obnovili in mu med letoma 1917 in 1920 dodali historistično kapelo. Med drugo svetovno vojno je bil grad razdejan in nato v drugi polovici 20. stoletja postopno temeljito prenovljen.
Ključne besede: grad, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, konservatorstvo, zgodovinski pregledi, Vrbovški, grofje Celjski
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 699; Prenosov: 373
Celotno besedilo (10,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Benediktinci in grofje Celjski : Zgornja Savinjska dolina v srednjem vekuMiha Kosi, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Celotna Zgornja Savinjska dolina je bila v začetku 12. stoletja veliko zemljiško gospostvo Bavarca Diepolda de Chagere s središčem v Gornjem Gradu. Leta 1140 ga je daroval za ustanovitev benediktinskega samostana, manjši del pa je pripadel Ogleju. Samostan je v 333 letih obstoja z obsežno kolonizacijo oblikoval kulturno krajino z ok. 750 kmetijami in urbanimi naselbinami (trgi) Gornji Grad, Ljubno in Rečica. Oglejske posesti z gradovi Gornji Grad, Vrbovec in Mozirje so bile od konca 13. stoletja fevdi v rokah lokalnih rodbin. Najvplivnejši politični sili so predstavljali grofje Vovbrški in gospodje Žovneški. Vovbrški s središčem v Mozirju so 1286 postali tudi dedni advokati benediktinske opatije, po izumrtju 1322 so jih nasledili Žovneški (od 1341 grofje Celjski). Samostan je bil 1461 priključen novoustanovljeni škofiji v Ljubljani, 1473 pa ukinjen. Gornji Grad je bil nadalje sekundarna rezidenca ljubljanskega škofa.
Ključne besede: Zgornja Savinjska dolina, srednji vek, Gornji Grad, benediktinski samostan, kolonizacija, grofje Vovbrški, gospodje Žovneški, grofje Celjski, odvetništvo, trgi
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2026; Ogledov: 763; Prenosov: 358
Celotno besedilo (6,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
