1. Variabilnost širine branik in lesno-anatomskih parametrov pri dobu, gradnu in njunih hibridih v SlovenijiPeter Prislan, Polona Hafner, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Jožica Gričar, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: hrastovi sestoji, graden, dob, lesni prirastki, kvantitativna lesna anatomija
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 296; Prenosov: 87
 Celotno besedilo (469,86 KB) |
2. Smernice za gozdni genetski monitoring doba (Quercus robur L.) in gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl,)Kristina Sever, Andrej Breznikar, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Rok Damjanić, Barbara Fussi, Darius Kavaliauskas, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, dob, Quercus robur L., graden, Quercus petraea (Matt.) Liebl
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 672; Prenosov: 161
 Povezava na datoteko |
3. Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nasAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil s pregledom domače in tuje literature določiti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike odmiranja doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim določiti nivo v Manionovi spirali propadanja. Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na območju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmiranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik se najpogosteje omenja sušni stres, katerega vpliv postaja s spreminjanjem podnebja vedno večji, od biotskih dejavnikov pa predvsem različne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazličnejših tujerodnih vrst. V proučevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar približno 35 % skupne količine poseka oz. približno 204.000 m 3 , pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m 3 . Prevladujoči vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelih dreves doba so bile bolezni oz. glive, za graden pa je bil to žled.
Ključne besede: odmiranje hrastov, hrast, dob, graden, sanitarni posek
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 1102; Prenosov: 408
Celotno besedilo (555,43 KB) |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-010 : vzorec št. 2024/00044Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, graden, Quercus petraea, sušenje, hiranje, kompleksna bolezen
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2024; Ogledov: 1528; Prenosov: 529
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : dob in graden = Quercus robur/Quercus petraeaAlexis Ducousso, Sandor Bordacs, 2010, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, dob, Quercus robur L., graden, Quercus petraea (Matt.) Liebl.
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 1754; Prenosov: 571
Celotno besedilo (2,04 MB) |
6. Podatki in strokovno mnenje k poročilu o preskusu št.: LVG 2023-106Nikica Ogris, Tine Hauptman, Barbara Piškur, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, graden, Quercus petrae, lipa, Tilia platyphyllos, domači kostanj, Castanea stativa, hrastov strženar, Platypus cylindrus, navadno ohmelje, Loranthus europaeus, hrastov kozliček, deformacija rasti, zastrupitev rastlin, kostanjev rak, Cryphonectria parasitica, antropogeni škodljiv dejavnik
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2023; Ogledov: 1516; Prenosov: 0 |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-106 : vzorec št. 2023/00479Barbara Piškur, Tine Hauptman, Špela Hočevar, Nikica Ogris, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, graden, Quercus petrae, lipa, Tilia platyphyllos, domači kostanj, Castanea stativa, hrastov strženar, Platypus cylindrus, navadno ohmelje, Loranthus europaeus, hrastov kozliček, deformacija rasti, zastrupitev rastlin, kostanjev rak, Cryphonectria parasitica, antropogeni škodljiv dejavnik
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2023; Ogledov: 1485; Prenosov: 0 |
8. |
9. Vloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)Sašo Žitnik, Hojka Kraigher, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik.
Ključne besede: semenarstvo, želod, graden, Quercus petraea (Matt.(Liebl.)), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kalivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6114; Prenosov: 2477
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. A study of important entomofauna in oak forests of SloveniaMiroslav Harapinov, Maja Jurc, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Insects in 9 research areas in pedunculate oak and sessile oak forests in Slovenia have been studied. We identified 35 insect species as well as two genera from 13 families. The defoliation of oak leaves in studied forests was between 10 and 90 %. More than 80 % of the defoliation was caused by mottled umber and winter moth (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Leaf-roll moths are an important group of pests of oak leaves and acorns. The most numerous is the green leaf-roll moth, Tortrix viridana L., followed by Archips crataegana Hb., Laspeyresia splendana Hb. and Laspeyresia amplana Hb. The ratio of appearance of oak sawflies (Apethymus abdominalis Lep. and Apethymus braccatus Gmel.) was 9 : 1. During the past 10 years, oak miner (Tischeria complanella Hb.) has attacked young oak trees heavily. Acorn destroyers (Balaninus glandium Mrsh. and Balaninus nucum L.) were important acorn pests. During the gradation of defoliators in the Prekmurje region of Slovenia there was an increased population density of their predators, such asground beetles and burying beetles (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L. We can confirm that the health of oak forests in Slovenia is better than in Croatia and southeastern Europe.
Ključne besede: dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea, gozdarska entomologija, Insecta, žuželka, škodljivec, entomofauna, Slovenija, pedunculate oak, Quercus robur, sessile oak, Quercus petraea, forest entomology, Insecta, entomofauna, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6095; Prenosov: 2532
Celotno besedilo (741,02 KB) |
