Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdovi) .

291 - 300 / 490
Na začetekNa prejšnjo stran26272829303132333435Na naslednjo stranNa konec
291.
292.
Doživetje 25. IUFRO svetovnega kongresa in delčka Brazilije
Vasja Leban, 2020, poljudni članek

Ključne besede: Brazilija, gozdovi, IUFRO
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 1889; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (316,76 KB)

293.
Invazivne tujerodne bolezni in škodljivci ter z njimi povezani izzivi
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: invazivne vrste, škodljivce invazivne vrster, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 1670; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (44,86 KB)

294.
Idejna zasnova naravovarstvene učne poti "Po sledeh znanja in zveri"
Špela Planinšek, 2019, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt)

Ključne besede: gozdovi, učna pot, gozdna pedagogika, interaktivni elementi
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2020; Ogledov: 1862; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

295.
Dnevna napoved meteorološke požarne ogroženosti gozdov v Sloveniji z modelom FWI-INCA
Nikica Ogris, 2018, kratki znanstveni prispevek

Ključne besede: gozdarstvo, požarna ogroženost, modeli, napovedi, prognoze, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 1528; Prenosov: 966
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

296.
Nekaj zdravega, sladkega in užitnega iz gozda : povzetek referatov
Erika Kozamernik, Simon Zidar, Matic Konc, Peter Železnik, 2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Povzetek: V izobraževalnem seminarju z aktivnostmi gozdne pedagogike smo želeli združiti znanja, ki nekaterim že ustvarjajo delovna mesta, in potrebe širše javnosti, ki o teh nelesnih dobrinah ve precej, a kljub temu še ne dovolj, da bi se z njimi lahko poistovetila ali jih predajala kakovostno naprej.
Ključne besede: gozdovi, gozdni proizvodi, spoznavanje narave, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2020; Ogledov: 2031; Prenosov: 1031
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

297.
298.
Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih - ali smo pripravljeni?
Barbara Piškur, Andreja Kavčič, Tine Hauptman, Peter Smolnikar, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemi s številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebno velik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo se lotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskega škodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu.
Ključne besede: gozdovi, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 3176; Prenosov: 752
.pdf Celotno besedilo (223,03 KB)

299.
Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb
Janez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2536; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (388,92 KB)

300.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh