1. |
2. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (523,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sekundarna sukcesija v kisloljubnih gozdovih rdečega bora na Golovcu (Slovenija) v obdobju 1942–2024Luka Čulajević, Andrej Rozman, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava spremembe kisloljubnih gozdov rdečega bora na Golovcu v obdobju 1942–2024 na podlagi ponovitve fitocenoloških popisov prof. Gabrijela Tomažiča in dodatnih sodobnih popisov. Rezultati kažejo izrazit upad vrstne pestrosti, zlasti v zeliščni in grmovni plasti, ter umikanje rdečega bora, ki ga nadomeščajo bukev, graden, kostanj in smreka. Zastiranje mahov se je močno zmanjšalo, medtem ko sta orlova praprot in borovnica postali še dominantnejši. Fitoindikacija kaže na zmanjšano svetlobo v sestojih, več hranil in manjšo zakisanost tal kot posledico opustitve steljarjenja in kopičenja listnega opada. Analiza kaže, da poteka sekundarna sukcesija iz nekdanjih pionirskih borovih sestojev prek bolj ali manj dolgotrajnih stadijev mešanih gozdov gradna in domačega kostanja v smeri kisloljubnih bukovih gozdov, ki so se na ugodnejših rastiščih že uveljavili. Golovec tako danes zaznamujejo predvsem prehodni in različno napredovali sukcesijski stadiji mešanih gozdov.
Ključne besede: sekundarna sukcesija, kisloljubni gozdovi, vrstna pestrost, fitocenologija, rdeči bor, Pinus sylvestris, bukev, Fagus sylvatica, kostanj, Castanea sativa, Golovec
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 241; Prenosov: 205
Celotno besedilo (3,76 MB) |
4. |
5. Neevropski podlubniki kot novo tveganje za slovenske gozdoveLuka Capuder, Maarten De Groot, Simon Zidar, Barbara Piškur, Tine Hauptman, 2026, strokovni članek Ključne besede: podlubniki, karantenski škodljivi organizmi, gozdovi, pasti
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 180; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 187
Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Predhodna analiza talnih lastnosti in mikrobnih kazalnikov v bukovih sestojih z različnim načinom gospodarjenja na območju KočevjaNataša Šibanc, Daniel Žlindra, Natalija Dovč, Tine Grebenc, Barbara Štupar, Veronika Končan, Saša Ogorevc, David Debevec, Marko Bajc, Hojka Kraigher, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: bukovi gozdovi, pragozdni rezervat, gospodarjenje z gozdovi, talni mikrobiom, rizosfera
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 84
Celotno besedilo (5,89 MB) |
8. Razvoj večkriterijske ocene porabe vode v gozdovih (pogodba št. 08/22-MČ z dne 4. 7. 2022) : končno poročiloMatjaž Čater, Erika Kozamernik, Urša Vilhar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: hidrologija, večkriterijska ocena, gozdovi, poraba vode
Objavljeno v DiRROS: 28.05.2026; Ogledov: 214; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,10 MB) |
9. Sektor LULUCF v Sloveniji: obračunavanje, skladnost in obeti do leta 2030 The LULUCF sector in Slovenia: accounting, compliance and outlook to 2030Boštjan Mali, 2026, strokovni članek Povzetek: Gozdna zemljišča so najpomembnejša kategorija sektorja LULUCF, saj prispevajo večino neto ponorov toplogrednih plinov. Obdobje 2014–2018 so zaznamovale naravne motnje, zaradi katerih je sektor prešel iz neto ponora v vir emisij, po letu 2018 pa podatki kažejo na postopno obnovitev ponorov. Povprečni letni ponor na gospodarjenih gozdnih zemljiščih je znašal nekaj manj kot –4.500 kt CO₂ ekv, medtem ko se ponori na pogozdenih zemljiščih in travinju zmanjšujejo. Obračunavanje v obdobju 2021–2025 poteka po specifičnih pravilih za posamezne kategorije zemljišč, ključni element je tehnični popravek referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi (FRL), ki zagotavlja usklajenost med projekcijami FRL in nacionalnimi ocenami. Popravek je potreben zaradi sprememb površine gozdov in uporabe različnih pretvorbenih faktorjev za drevesne vrste, obenem so na voljo še druge prilagodljivosti. Ocenjuje se, da sektor za obdobje 2021–2024 dosega višek ponorov in izpolnjuje zavezo o nepreseganju emisij. V obdobju 2026–2030 bo Slovenija poročala skladno z dopolnjeno Uredbo (EU) 2023/839, s ciljem doseči ponor –146 kt CO₂ ekv v letu 2030. Komisija lahko uporabi metodološke prilagoditve inventur za zagotavljanje konsistentnosti podatkov, pri čemer ostanejo cilji nespremenjeni. Na podlagi referenčnega scenarija EU in nacionalnih projekcij se pričakuje, da bo sektor LULUCF prispeval k neto ponorom tudi v prihodnje.
Ključne besede: LULUCF, neto ponori, gozdna zemljišča, tehnični popravek, FRL, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, emisije toplogrednih plinov
Objavljeno v DiRROS: 17.04.2026; Ogledov: 298; Prenosov: 145
Celotno besedilo (293,63 KB) |
10. Smernice za delovanje gozdnega dialoga : ciljni raziskovalni program »Naša hrana, podeželje in naravni viri«Darja Stare, Nike Krajnc, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: zakonodaja, problemi, gospodarjenje z gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, participacija, gozdni dialog
Objavljeno v DiRROS: 31.03.2026; Ogledov: 270; Prenosov: 121
Celotno besedilo (308,13 KB) |
