1. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: smernice, dolgoročna revitalizacija, gozdni habitatni tip, HT91E0*, gozdni reprodukcijski material, Drava, Slovenija, poročila
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 160; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (269,27 KB) |
2. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: beli topol, evropski črni topol, gozdna genska banka, in-situ, ex-situ, gozdni reprodukcijski material, proizvodnja sadik iz semena, tehnične smernice, Drava, Slovenija, poročila
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 142; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,63 MB) |
3. Az erdőgazdálkodás perspektívái védett ártéri erdőkben2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: poplavni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno gozdarstvo, ogroženost, gozdni ekosistemi, habitatni tipi, obnova, genski viri, reprodukcijski material, biološka raznovrstnost, divjad, tujerodne vrste, rastlinske bolezni, rastlinski škodljivci, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 539; Prenosov: 408
Celotno besedilo (79,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Aktivnost 1.3.1 Seznam škodljivih organizmov in zahtev, ki jih morajo gozdni drevesničarji upoštevati pri zagotavljanju GRM in zdravju sadik : delovni sklop 1.3 Pomen bolezni in škodljivcev GRM na poslovno uspešnost semenarn in drevesnicNikica Ogris, Barbara Piškur, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi, gozdni reprodukcijski material, gozdna drevesnica, zdravje sadik, vitalnost sadik, zdravstveni nadzor, ukrepi
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 545; Prenosov: 180
Celotno besedilo (345,25 KB) |
5. Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regijLado Kutnar, Mitja Zupančič, Dušan Robič, Nina Zupančič, Sašo Žitnik, Tone Kralj, Irena Tavčar, Mojca Dolinar, Ciril Zrnec, Hojka Kraigher, 2002, strokovni članek Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 997; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,97 MB) |
6. Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Nika Žgur, Filip Mehmedovič, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4270; Prenosov: 3053
Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metodMarjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3582; Prenosov: 635
Celotno besedilo (512,44 KB) |
8. Izdelava predloga provenienčnih območij za potrebe proizvodnje, prometa in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala v Sloveniji : elaboratHojka Kraigher, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: provenienčno območje, gozdni reprodukcijski material, gozdno drevesničarstvo, gozdno semenarstvo, pridobivanje reprodukcijskega materiala, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2560; Prenosov: 666
Celotno besedilo (21,39 MB) |
9. Strokovne podlage za pravilnik o pogojih in postopku za odobritev gozdnih semenskih objektov, namenjenih pridelovanju gozdnega reprodrukcijskega materiala v kategorijah "kvalificiran" in "testiran" : ekspertizaGregor Božič, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: semenski objekt, gozdni genski vir, gozdni genski material, reprodukcijski material, kriterij izbire
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2607; Prenosov: 709
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4310; Prenosov: 769
Celotno besedilo (834,24 KB) |
