1. |
2. 40. Gozdarski študijski dnevi : 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v SlovenijiMojca Nastran, Luka Jemec, Vasja Leban, Janez Pirnat, Jože Prah, 2024, strokovni članek Povzetek: Jubilejni 40. Gozdarski študijski dnevi, organizirani septembra 2024 v Ljubljani, so obeležili 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji. Dogodek je poudaril pomen gozdnih učnih poti in urbanih gozdov za kakovost življenja in trajnostni razvoj. Razprave so izpostavile interdisciplinarno upravljanje in pomembnost pravnega varstva urbanih gozdov ter vključenost javnosti. Pri učnih poteh je bil poudarek na povezovanju z lokalnim okoljem, izobraževanju in trajnostnem turizmu. Zaključki vključujejo sistemsko ureditev tematskih poti, izboljšanje zakonodaje, certificiranje vodnikov ter sodelovanje ključnih deležnikov za celostno upravljanje.
Ključne besede: Gozdarski študijski dnevi, urbano gozdarstvo, urbani gozdovi, mestni gozdovi, gozdne učne poti, tematske poti
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 1107; Prenosov: 413
 Celotno besedilo (423,49 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Gozdne učne točke v mestnem gozdu GolovecUrša Vilhar, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: drevesne vrste, urbani gozdovi, ekosistemske storitve, gozdne funkcije, gozdna pedagogika, gozdne učne poti
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2021; Ogledov: 2841; Prenosov: 1008
Celotno besedilo (3,67 MB) |
9. |
10. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 5985; Prenosov: 1464
Celotno besedilo (325,35 KB) |
