1. Poročilo o izvedbi naloge javnega naročila: »Vzorčenje nadzemne žive in odmrle biomase ter tal v gozdovih 2025-2026« MEJNIK 3Andreja Ferreira, Polona Hafner, Luka Krajnc, Gal Kušar, Jaka Križaj, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Iza Petek, Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, Polona Vukovič, Daniel Žlindra, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna statistika, podnebni sklad, NGI Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 234; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pregled in analiza virov podatkov o poseku na nacionalni ravniGal Kušar, Andrej Ficko, Matjaž Guček, Polona Hafner, Luka Krajnc, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Aleš Poljanec, Mitja Skudnik, Špela Ščap, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: posek, gozdna statistika Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 742; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. |
4. Poročilo o izvedbi naloge javnega naročila: »Vzorčenje nadzemne žive in odmrle biomase ter tal v gozdovih 2025-2026« MEJNIK 2Andreja Ferreira, Polona Hafner, Janez Kermavnar, Luka Krajnc, Gal Kušar, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Iza Petek, Anže Martin Pintar, Primož Simončič, Saša Šercer, Mitja Skudnik, Polona Vukovič, Daniel Žlindra, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna statistika Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 552; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati. Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6162; Prenosov: 2495
Celotno besedilo (462,90 KB) |