Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gospodarjenje z gozdovi) .

41 - 50 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
Družbeni in ekonomski vidiki mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi
Iztok Winkler, 1992, strokovni članek

Ključne besede: gozdovi, gospodarjenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3837; Prenosov: 1669
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

43.
Stroški gospodarjenja za splošno koristne funkcije gozdov
Slavka Kavčič, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdovi, funkcije gozdov, netržne dobrine, proizvodnja vezanih proizvodov, gospodarjenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4566; Prenosov: 1778
.pdf Celotno besedilo (815,44 KB)

44.
Prispevek k metodologiji dolgoročnega planiranja v gozdarstvu
Franc Gašperšič, Iztok Winkler, 1984, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, gozdno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3971; Prenosov: 1735
.pdf Celotno besedilo (990,81 KB)

45.
Posebni družbeni interes za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji
Iztok Winkler, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, družbeni interes, gozdovi, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3925; Prenosov: 1746
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

46.
Sedanje stanje in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji
Iztok Winkler, 1976, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, gozdna tehnika, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4170; Prenosov: 1830
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

47.
Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskev
Tina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4656; Prenosov: 2004
.pdf Celotno besedilo (572,52 KB)

48.
Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)
Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek

Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4526; Prenosov: 1925
.pdf Celotno besedilo (462,90 KB)

49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh