Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gams) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsa
Andreja Nève Repe, Andrej Arih, Marco Favalli, Irena Bertoncelj, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp.
Ključne besede: ekološka povezljivost, alpski kozorog, severni (alpski) gams, čezmejno upravljanje, Julijske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (493,99 KB)

2.
Modelling dominant tree heights of Fagus sylvatica L. using function-on-scalar regression based on forest inventory data
Markus Engel, Tobias Mette, Wolfgang Falk, Werner Poschenrieder, Jonas Fridman, Mitja Skudnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: European beech (Fagus sylvatica L.) is an important tree species throughout Europe but shifts in its suitable habitats are expected in the future due to climate change. Finding provenances that are still economically viable and ecologically resilient is an ongoing field of research. We modelled the dominant tree heights of European beech as a trait reflecting growth performance dependent on provenance, climate and soil conditions. We derived dominant tree heights from national forest inventory (NFI) data from six European countries spanning over large ecological gradients. We performed function-on-scalar regression using hierarchical generalized additive models (HGAM) to model both the global effects shared among all provenances and the effects specific to a particular provenance. By comparing predictions for a reference period of 1981–2010 and 2071–2100 in a RCP 8.5 scenario, we showed that changes in growth performance can be expected in the future. Dominant tree heights decreased in Southern and Central Europe but increased in Northern Europe by more than 10 m. Changes in growth performance were always accompanied by a change in beech provenances, assuming assisted migration without dispersal limitations. Our results support the concept of assisted migration for the building of resilient future forests and emphasize the use of genetic data for future growth predictions.
Ključne besede: hierarchical GAMs, functional regression, Fagus sylvatica, provenance, assisted migration
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Ali asimetrija dolžine rogljev gamsa (rupicapra rupicapra l.) odraža kvaliteto in starost živali
Miran Hafner, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Nihajočo asimetrijo (fluctuating asymmetry-FA) dolžine rogljev gamsa (Rupicapra rupicapra) smo proučevali v vzorcu 718 odstreljenih živali obeh spolov (425 samcev, 293 samic) v obdobju od 1985-2003 v populaciji gamsov v vzhodnih Karavankah v SZ delu Slovenije. Dolžina rogljev odraža FA tako pri samcih kot pri samicah. Absolutna FA dolžine rogljev s starostjo narašča pri obeh spolih. Med mladimi živalmi z večjo FA izstopajo dveletne. V absolutni FAv okviru posameznih starostnih razredov nismo odkrili razlik med spoloma. Odvisnost med FA in velikostjo znaka smo odkrili pri samicah, in sicer z velikostjo znaka asimetrija narašča. Nismo odkrili odvisnosti med absolutno FAin telesno maso. Nismo odkrili razlik v relativni FA pri samicah med posameznimi starostnimi razredi. Če domnevamo, da le kvalitetni osebki in osebki, ki niso pod stresom, lahko proizvedejo bolj simetrične roglje, ugotavljamo, da rezultati domneve, da FA v sekundarnih spolnih znakih odraža kvaliteto nosilca, ne potrjujejo. Roglji večjih osebkov niso bolj simetrični. Ocenjujemo, da je asimetrija dolžine rogljev lahko znak starosti njihovega nosilca, ni pa znak njegove kvalitete. Simetrija dolžine rogljev pri gamsu verjetno nima velikega pomena v medsebojnih interakcijah.We have researched the fluctuating asymmetry (FA) in the horn length of chamois (Rupicapra rupicapra L.) on a sample of 718 animals of both sexes (425males, 293 females) that were shot in chamois population in the eastern Karavanke mountain ridge in northwestern part of Slovenia in the period 1985 -2003. Horn length reflects FA in male as well as in female population. Absolute FA in horn length increases with age in both sexes. Among young animals, twoyear olds stand out as the ones with higher FA. Within single age classes we have not detected any differences in absolute FA in-between sexes. We have, however, detected dependence between FA and the size of horns among females. Fluctuating asymmetry increases with an increase in horn length. No dependence has been found between absolute FA and carcass mass. We have not detected any differences in relative FA in females within single age classes. If we presume, that only individuals of good quality and individuals which arenot under stress conditions are able to develop more symmetrical horns, we can ascertain that our results do not confirm the presumption that FA in secondary sexual characteristics reflects the quality of the individual. Hornsof bigger individuals are not more symmetrical. We therefore assume that the asymmetry in horn length could be a characteristic feature of the age of an individual but could not be a characteristic feature of the quality of the individual. The symmetry in horn length in chamois probably does not have highsignificance in contacts between animals.
Ključne besede: Rupicapra rupicapra, gams, roglji, nihajoča simetrija, chamois, horns, fluctuating asymmerty
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4154; Prenosov: 1851
.pdf Celotno besedilo (726,10 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh