Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Razprava obravnava zgodovinsko in filozofsko vez med zaslužnim profesorjem Katoliške univerze v Buenos Airesu in častnim senatorjem Univerze v Ljubljani dr. Milanom Komarjem (1921–2006) in profesorjem na več pravnih fakultetah (v Varšavi, Kijevu, Beogradu, Pragi in Ljubljani) ter rektorjem Univerze v Kijevu dr. Evgenom V. Spektorskim (1875–1951). Kot glavno ugotovitev razprave lahko najprej postavimo trditev, da je bil Evgen Spektorski v obdobju Komarjevega študija na Juridični fakulteti Univerze v Ljubljani njegov učitelj in mentor, ki ga je želel postaviti za svojega naslednika na stolici. Osebna vez med Komarjem in Spektorskim je po zaključenem Komarjevem doktorskem študiju prerasla tudi v prijateljsko vez. Med njunimi filozofskimi pogledi lahko opazimo ne le veliko sorodnost, temveč genetično povezanost.
Ključne besede: biografije, pravo, filozofija prava, zgodovinski pregledi, Komar, Spektorski
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,27 MB)

Ključne besede: filozofija, fenomenologija, Evropa, prebivanje, družbenost, skupnost, interdisciplinarnost, mednarodna posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2025; Ogledov: 560; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,99 MB)

Povzetek: Knjiga predstavlja prvo samostojno znanstveno monografijo spod peresa slovenskega avtorja o poeziji enega izmed najpomembnejših in najkompleksnejših evropskih pesnikov dvajsetega stoletja. Za izhodišče interpretativnega razpiranja raznoterih plasti Celanove besedne ustvarjalnosti monografiji služi (dolga, devetdelna) pesnitev »Engführung« iz zbirke Sprachgitter (1959), pri čemer se njeni posamezni deli prepletajo z razčlenitvijo knjige na poglavja. Po uvodnem, predstavitvenem poglavju, ki naznači namen razprave o mnogostranskih kontekstih kreativnosti v nemškem jeziku pišočega pesnika judovskega porekla, se avtor spoprime s filozofskim problemom slehernega pristopanja k literarni umetnosti, kakor ga je mogoče razgrniti ob soočenju med hermenevtiko Hansa-Georga Gadamerja, dekonstrukcijo Jacquesa Derridaja in fenomenologijo responzivne racionalnosti Bernharda Waldenfelsa. Predhodnost nagovora pesmi in naknadnost razlagalnega odgovarjanja tvorita dvojnostno gibanje, znotraj katerega se odigrava interpretativno mujenje ob »inter-(a)pelativnosti« umetniškega besedila. V nadaljevanju skuša avtor ob obravnavi posameznih pesmi pretresti nekatere poglavitne kontekste, kakršni so-opredeljujejo in se razpirajo skoz Celanovo ustvarjalnost. Samostojno poglavje se ukvarja s pesnikovimi načelnimi avto-poetološkimi razmišljanji, ki jih na odlikovan način pooseblja znameniti govor z naslovom »Meridian«. Celanova govorica s svojo značilno dialogičnostjo stopa v razgovor z raznolikimi perspektivami človekovega duhovnega udejstvovanja. Monografija se posveti predvsem trem osrednjim kontekstualnim okrožjem: medtem ko ob vprašanju filozofskega konteksta izpostavi konstitutivno razmerje Celanovega pesništva do mišljenja Martina Heideggra in medtem ko ob vprašanju literarnozgodovinskega konteksta podčrta pomen dela in usode Osipa Mandelštama za njegovo umetniško samorazumevanje, problemsko osvetli tudi zagato pesnikovega odnosa do njegovega lastnega porekla, do judovske tradicije, nezadržno zaznamovane z dogodkom holokavsta. Kolikor je vsakršen interpretativni poskus pogojen in predisponiran z zgodovinskim učinkovanjem, avtor posebno pozornost nakloni tudi odnosu sodobnega slovenskega pesništva do Celanove poezije, zlasti njeni plodni recepciji pri njenem prvem prevajalcu, Niku Grafenauerju. Zaključno poglavje, slednjič, knjigo sklene, povzemajoč pri tem prehojeno pot, z interpretativno komentarjem pesnitve »Engführung«. S samostojno monografsko obravnavo Celanovega pesništva skuša knjiga utreti pot novim spoznanjem znotraj slovenske literarne vede in hkrati opozoriti na nekatera temeljna filozofska vprašanja. Nemara leži posebna vrednost knjige v tem, da avtor predloži tudi svoje, nove prevode obravnavanih Celanovih pesniških del.
Ključne besede: literatura in filozofija, nemška poezija, literarna interpretacija, hermenevtika, judovstvo
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 577; Prenosov: 207
Celotno besedilo (10,63 MB)

Povzetek: S pomočjo hermenevtično-fenomenološke analize poskušamo v pričujoči študiji prikazati kompleksnost Urbančičevih filozofskih pojmov, objavljenih v članku z naslovom »Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije«, ki je bil vključen v Prispevke za slovenski nacionalni program znotraj prelomne 57. številke Nove revije. V središče postavljamo Urbančičevo filozofsko misel, izhajajočo iz tega konca kot epohalnega preobrata, za katerega je značilen razhod z novoveško paradigmo subjektnega kot avtomatičega, avtonomnega, samovzpostavitvenega, samodoločujočega in samoodločujočega. Ta razhod ali sestop v kibernetiko dandanes ni niti jasen niti očiten, marveč ostaja zastrt, zakrit in neviden. Zadrževanje pri Urbančičevem mišljenju epohalnega obrata tako v samem jedru problema izpostavlja situacijo prebivanja, na podlagi katere v zadnjem delu članka skušamo okarakterizirati, kako se takšen zastrti epohalni obrat tudi mišljenjsko, se pravi filozofsko, izkazuje.
Ključne besede: Urbančič, narod, kibernetika, informacija, filozofija
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 717; Prenosov: 212
Celotno besedilo (344,13 KB)

Povzetek: Breathing is a rare theme in today’s institutionalized philosophy, and it is only in recent years that the philosophy of breathing as a new paradigm has begun to interest some thinkers. The pioneers of the field are Luce Irigaray (1983), David Kleinberg-Levin (1984), David Abram (1996) and Peter Sloterdijk (1998). It was only in the 2010s that explicit and systematic studies have been published on the philosophy of breathing. /// The respiratory philosophy as presented and articulated at this conference deals with our relationships with the atmospheres of breathing and air. “Breath” might seem like a peculiar project, or at the very least disconnected from the way in which most European philosophy has understood itself and its goals. But the “forgetting of air and breathing” (Irigaray, Abram) in the modern European philosophical discourse is in itself one of the deepest, unacknowledged tensions, shaping its unfortunate outlook on the world. A new respiratory philosophy has the double merit of decolonizing the philosophical curriculum through an inclusion of non-European sources and insights, and of revealing how such “breathing” is a fundamental (even if erased) element of its own history. The potential of such a paradigm shift – especially in collaboration with cross-cultural Atmospheric Studies from this conference on – will bear far-reaching consequences for the areas of ontology, ethics, poetics, politics, art theory and praxis, environmental humanities, spirituality and health/well-being – as fields being in the forefront of this new respiratory paradigm.
Ključne besede: respiratorna filozofija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2023; Ogledov: 2040; Prenosov: 457
Celotno besedilo (1,73 MB)