1. |
2. Nevzdržna svoboda vzporednih svetovIgor Ž. Žagar, 2025, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Prispevek je nadaljevanje besedila »Vzhodno od raja« z »drugimi sredstvi«. Če se prvo besedilo ukvarja z retorično optiko nasprotnikov poziva, skuša pričujoče besedilo osvetliti ideološko podstat te optike, vključno z vzroki za rusko-ukrajinsko vojno.
Ključne besede: mednarodni odnosi, geopolitika, etika, vojni konflikti, ZDA, Rusija, Ukrajina
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (2,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Etika in integriteta v znanosti : odgovorna odprta znanostUrša Opara Krašovec, 2024, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: odprti podatki, odprta znanost, integriteta, etika, institucionalni repozitoriji, projekt Spoznaj, načela odprte znanosti, raziskovalni podatki, uporabljanje podatkov
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2025; Ogledov: 468; Prenosov: 497
 Celotno besedilo (7,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Etika uživanja hrane : Hrana in mi: vprašanje nekega odnosaAdriano Fabris, 2023, strokovna monografija Povzetek: Adriano Fabris nas v knjigo uvede s kritiko današnjih predstav o prehranjevanju in odnosu do jedi. Etika uživanja hrane ni povezana niti s temi, ki prepotujejo kilometre, da pridejo do lokala s slow food, niti s temi, ki so zadovoljni z goltanjem sendvičev iz restavracij s fast food. Prav tako ne zadeva obnašanja teh, ki prepovedujejo določeno hrano ali fetišizirajo določene vire hrane, kot so borci za pravice živali, vegetarijanci in vegani. Zadeva tiste, ki se zavedajo, da jesti pomeni odnos do vsega, kar nas lahko nahrani: spoštljiv, uravnotežen odnos, ki upošteva mnogotere vezi, v katere je vpleteno vsako živo bitje. To je delovanje tistih, ki razumejo, da je treba regulirati svojo željo in ne potrebe po prehranjevanju. V drugem poglavju avtor obravnava različne načine reguliranja prehranjevanja s predpisovanjem tega, kaj na bo dovoljeno jesti in kaj ne. V ozadju teh predpisov, zapovedi in prepovedi se kot specifični znak naše omejenosti pojavlja nezmožnost, da bi asimilirali vse, torej povsem zaužili tisto, s čimer se prehranjujemo, s čimer je povezana tudi potreba po puščanju ostankov in odpadkov. V tretjem poglavju je začrtana etiko uživanja hrane, ki izhaja iz predpostavke, da obstoj hrane implicira, spodbuja in izvršuje odnose ter da je prehranjevanje samo odnos. Na to se navezuje vprašanje, ali je za prehranjevanje samega sebe neizogibno izvajati nasilje nad drugimi organizmi. Etični vidik se oblikuje ob predpostavki odgovornega odnosa do živih bitij, ki ne vključuje le nas ljudi, marveč celoten ekosistem. Knjigo zaključuje manjši priročnik (dekalog), ki naj bi z normativnim pristopom usmerjal naše konkretne izbire v pri prehranjevanju. Od naše izbire je odvisno, ali bomo z etično motivirano izbiro dejansko spremenili naš odnos do prehranjevanja. Če bomo to storili, bo to prvi korak k uveljavitvi še bolj splošnih sprememb v našem odnosu do sveta in k odgovorni delitvi skupnega prostora z drugimi živimi bitji.
Ključne besede: prehrana, prehrambna kultura, etika, religija
Objavljeno v DiRROS: 11.10.2024; Ogledov: 938; Prenosov: 285
Celotno besedilo (2,27 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Poetika odprtostiJanneke Adema, 2021, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: odprt dostop, objavljanje, založba, znanstvena poetika, poetika, etika
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 3154; Prenosov: 1062
Celotno besedilo (352,10 KB) |
9. |
10. |
