1. Sprememba cen žagarskih proizvodov v novembru : zabeležili smo tako zvišanja kot znižanja cen glede na avgust letosŠpela Ščap, Peter Prislan, 2021, strokovni članek Ključne besede: Slovenija, cene, žagan les, iglavci, konstrukcijski les, nekonstrukcijski les, epidemije, Covid-19
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 186; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (3,93 MB) |
2. Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2020 in 2021Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2021, strokovni članek Ključne besede: Slovenija, okrogli les, trg, lesni proizvodi, gozdarstvo, epidemije, Covid-19, poraba
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,26 MB) |
3. Kaj prinaša sedmi paket ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 lastnikom gozdov?Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, zakonodaja, ukrepi, lastniki gozdov, Covid-19, epidemije, posledice
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 148; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Trg lesa v času COVID-19Špela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, 2020, strokovni članek Ključne besede: Slovenija, gozdarstvo, okrogli les, les za kurjavo, žagarstvo, trg, epidemije, Covid-19
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 241; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,08 MB) |
5. Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2019 in 2020Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2020, strokovni članek Ključne besede: Slovenija, okrogli les, trg, lesni proizvodi, gozdarstvo, epidemije, Covid-19, poraba
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 217; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,26 MB) |
6. Težave v mednarodnem pretoku lesa in lesnih izdelkov v srednji Evropi ter stanje na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji v času epidemije Koronavirus COVID–19Špela Ščap, 2020, strokovni članek Ključne besede: mednarodni trg, trg lesa, trg lesnih proizvodov, Srednja Evropa, Slovenija, gozdarstvo, lesarstvo, gozdovi, epidemije, Covid-19, prevoz lesa
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,77 MB) |
7. Vpliv epidemije covida-19 na genetsko obravnavo Oddelka za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta LjubljanaNatalija Klopčič, Simona Hotujec, Tina Kerševan, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Pandemija covida-19 je v začetku leta 2020 močno omajala temelje zdravstvenega sistema ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Povsem nepričakovano nas je postavila pred izzive, ki so jih prinesli ukrepi za zajezitev te nalezljive bolezni. Z njimi smo se spoprijeli tudi zaposleni na Oddelku za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL). Ob tem nam je bilo v pomoč učinkovito timsko sodelovanje v kolektivu.
Namen: Ugotoviti vpliv epidemije covida-19 na število napotitev preiskovancev na onkološko genetsko svetovanje in testiranje, število opravljenih genetskih posvetov ter število prenaročitev in dobljene rezultate primerjati s podatki pred epidemijo ter ugotoviti razliko v povprečni starosti preiskovancev ob napotitvi v obdobju razglasitve prve in druge epidemije.
Metode: Analiza podatkov o številu napotitev, opravljenih genetskih posvetov in številu prenaročanj je bila pripravljena na podlagi podatkovne zbirke Oddelka za onkološko klinično genetiko OIL z opisno statistiko. Rast opravljenih posvetov smo dokazovali z metodo bivariatne regresije, s t-testom pa primerjavo povprečne starosti preiskovancev ob napotitvi med prvo in drugo razglasitvijo epidemije. Rezultati: V obdobju prve razglasitve epidemije smo aprila 2020 imeli 78,8-odstotni upad rednih napotitev na genetsko svetovanje in testiranje glede na april 2019. Obenem smo v istem primerjalnem obdobju zabeležili 70,4-odstotni porast prednostnih napotitev. Starostna struktura napotenih preiskovancev se med obdobjema razglasitve epidemije ne razlikuje. V obdobju prve razglasitve epidemije smo opravili skupno 68 % manj genetskih posvetov kot v istem časovnem obdobju leto prej. V obdobju druge razglasitve epidemije smo opravili 12,7 % manj posvetov glede na enako časovno obdobje v letu pred epidemijo. Skupaj je bilo leta 2020 opravljenih 19,4 % genetskih posvetov manj kot leta 2019. V letu 2021 pa bomo napovedno opravili 21,4 % posvetov več kot v letu 2020. Ne glede na vztrajanje epidemije je število prvih posvetov v porastu. V prvem raziskovanem obdobju je bilo skupno prenaročenih 400 preiskovancev, od tega smo jih zaposleni prenaročili 227, kar znaša 55 %. V drugem raziskovanem obdobju je bilo 550 prenaročitev, zaposleni smo jih prenaročili 91, kar znaša 16 %. Več je bilo teh, ki so želeli nov termin ali pa se posveta niso udeležili brez predhodne odpovedi.
Zaključek: Epidemija covida-19 je močno posegla na vsa področja zdravstvenega sistema, kjer smo se bili primorani spopasti z zajezitvenimi ukrepi. Na Oddelku za onkološko klinično genetiko smo v skladu z uradnimi odloki in priporočenimi ukrepi reorganizirali vsakdanjo prakso. Soočili smo se z novimi izzivi, kot so prenaročanje, telegenetskimi posveti, delo od doma in uvajanje novih kliničnih poti genetske obravnave. Kljub epidemiji se onkogenetska dejavnost v nasprotju z drugimi evropskimi državami ni ustavila ne v prvem ne v drugem valu epidemije. V letu 2021 beležimo celo porast tako napotovanja zaradi zdravljenja kot tudi števila opravljenih posvetov.
Ključne besede: genetsko testiranje, epidemije, covid-19, genetski posveti, napotitve
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 740; Prenosov: 318
Celotno besedilo (279,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
