1. Primerjalna analiza dela televizijskega arhiva med prvim in drugim valom epidemije Covid-19Boštjan Dornik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leto 2020 je bilo v mnogočem izredno leto, tako je bilo tudi pri arhivskem strokovnem delu. Ob izbruhu epidemije COVID-19 so se različne institucije pripravile na delo po svojih lastnih percepcijah dela v izrednih razmerah, enako je bilo tudi v televizijskem arhivu Radiotelevizije Slovenija. V prispevku bomo predstavili primerjalno analizo delovanja televizijskega arhiva Radiotelevizije Slovenija v epidemiji s poudarkom na strategijah ukrepov, ki so neposredno vplivali na kakovostno opravljanje dela. Prikazali bomo delovanje televizijskega arhiva v prvem in drugem valu ter posledično v tretjem valu, opisali pridobljena spoznanja, ki izhajajo iz priprave na delo v izrednih razmerah, izkazane težave oz. pomanjkljivosti ter njihovo reševanje pri nadaljnjem delu. Z analizo prvega in drugega vala smo ugotovili velik napredek pri strokovni obdelavi gradiva. Rezultati preliminarne analize kažejo na velik razkorak med delom v prvem in drugem valu. Ocenjujemo, da sta drugačna priprava in implementacija spoznanj prvega vala pripomogli k bolj uspešnemu delovanju televizijskega arhiva v drugem valu.
Ključne besede: epidemija COVID-19, arhivski delovni postopki v krizi, posebnosti kriznega arhiviranja, obdelava arhivskega gradiva v krizi, primerjalna analiza prvega in drugega vala epidemije
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2026; Ogledov: 220; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (835,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kužni privilegiji v občepravni doktrini in evropskih civilnih kodifikacijahVid Žepič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Čeprav so se rimski in srednjeveški juristi soočali z izbruhi kužnih bolezni, bi v njihovih delih zaman iskali pravila, ki bi civilno pravo prilagajala epidemičnim razmeram. Šele italijanska jurista Ripa in Previdelli sta v 16. stoletju sistematizirala »kužne privilegije« (privilegia pestis) v pogodbenem, dednem in postopkovnem pravu. K omilitvam splošno veljavnih pravil občega prava sta ob upoštevanju učenja, da je izbruh kuge Božja kazen, ki je naložena grešnemu ljudstvu, pristopala zadržano. Njuna ustvarjalna pravna argumentacija je odločilno zaznamovala poznejšo pravno doktrino, prek nje pa določbe evropskih civilnopravnih kodifikacij 18. in 19. stoletja. Občepravni nauk o kužnih privilegijih je v prispevku prikazan v luči določb Občega državljanskega zakonika.
Ključne besede: epidemija, kuga, recepcija rimskega prava, privilegiji, evropske civilne kodifikacije, civilno pravo, Obči državljanski zakonik, pravna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 179; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Za pest češenj - maščevanje za zasedbo Plumberka : Primer medstanovske sovražnosti na Štajerskem v poznem 17. stoletjuŽiga Oman, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1681, v izteku najhujše epidemije kuge, ki je prizadela zgodnjenovoveško Spodnjo Štajersko, je v nasilje prerasel spor med žalskim trškim svétnikom Janezom Krištofom Pilpachom in Ferdinandom baronom Migliem, lastnikom Žalcu bližnjega dvorca Plumberk. Tržan Pilpach je s pomočjo vojakov, ki jih je pridobil od grofov Strassoldov iz Krškega, dvorec med nasprotnikovo odsotnostjo zasedel in oplenil, za kar se mu je plemič maščeval z oboroženim vdorom in oplenitvijo njegove hiše v trgu. Članek precej neobičajno, aktivno sovražnost med statusno neenakima nasprotnikoma analizira skozi tradicionalne prakse vodenja ter reševanja sporov, kar omogoča tudi vpogled v siceršnje družbene odnose med glavnimi akterji spora.
Ključne besede: zgodovina Štajerske, 17. st., sovražnost, fajda, maščevanje, nasilje, reševanje sporov, plemstvo, epidemija kuge, ne zaključna dela
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo zdravstvenih storitev v obdobju epidemije covid-19 : opisna raziskavaAna Plahuta, Sanja Skrt, Julija Jazbec, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Hitro širjenje nove vrste koronavirusa (SARS-CoV-2) in visoko število hospitalizacij sta ustavila javno življenje na globalni ravni. Zaradi omejevanja gibanja v času pandemije je prišlo do omejitev obiskovanja zdravstvenih ustanov in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Merski instrument je predstavljal spletni vprašalnik, ki ga je med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpolnilo 226 oseb. Uporabljen je bil priložnostni vzorec odraslih oseb. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: Anketiranci najbolj cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo telefonsko nedosegljivost, čakanje v čakalnicah ter kratek čas obravnave pri zdravniku. Rezultati nakazujejo manjšo stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 (Me = 86,50). Rezultati kažejo pozitivno stališče moških o dostopnosti zdravstvenih storitev (U = 1297,5, p < 0,05), med ostalimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Ugotovite kažejo, da se v času od pojava virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zaupanje do zdravstva in zdravstvenih storitev in njuna dostopnost nista izrazito spremenila. Ponekod po svetu se je v tem času še dodatno razvilo področje telemedicine, ki jo je treba tudi v Sloveniji bolj uveljaviti. V prihodnje je smiselno raziskati, kako je epidemija vplivala na psihofizično zdravje ljudi v naši državi.
Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, epidemija, SARS-CoV-2
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 535; Prenosov: 303
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Kako bo država pomagala lastnikom gozdov, ki imajo izpad dohodka zaradi epidemije COVID-19Nike Krajnc, 2020, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, epidemija, Covid-19, lastniki gozdov, sanitarna sečnja, finančno nadomestilo, odkup lesa
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2024; Ogledov: 1104; Prenosov: 440
Celotno besedilo (1,87 MB) |
8. Kmetijska in gozdarska tehnika v času pandemijeMarjan Dolenšek, Robert Jerončič, 2020, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, epidemija, Covid-19, kmetijska tehnika, gozdarska tehnika, kmetijstvo, registracija motornih vozil, varnost pri delu
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2024; Ogledov: 1249; Prenosov: 411
Celotno besedilo (1,87 MB) |
9. Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, strokovni članek Povzetek: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Ključne besede: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 2690; Prenosov: 594
Celotno besedilo (301,68 KB) |
10. |
