1. |
2. |
3. Priprava predloga metodologije in navodil za presojo vpliva posega na stanje morskih voda : poročilo o izvedenem delu, Pregled nacionalnih smernic in predpisov s področja upravljanja z vodami ter pregled pristopov presojanja vplivov v znanstveni literaturi in morebitnih obstoječih praks v drugih EU državahVesna Flander-Putrle, Katja Klančnik Židan, Rožle Kaučič, Martina Orlando-Bonaca, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: upravljanje z vodami, biološki elementi kakovosti, stanje, morje, predpisi
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2026; Ogledov: 572; Prenosov: 0 |
4. Zaključno poročilo o izvajanju monitoringa bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja morja v 2024Janja Francé, Martina Orlando-Bonaca, Borut Mavrič, Valentina Pitacco, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: monitoring, biološki elementi kakovosti, stanje, morje, Škocjanski zatok
Objavljeno v DiRROS: 28.05.2025; Ogledov: 854; Prenosov: 326
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. Molybdenum, lead and zinc mobility potential in agricultural environments : a case study of the Kočani field, North MacedoniaNastja Rogan Šmuc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The research focuses on the assessment of potential toxic elements (PTEs) contamination of the soils of the Kočani field (North Macedonia) due to the surrounding past and current polymetallic mining activities. The Zletovska River drains the untreated wastewater from the Pb-Zn mine in the Zletovo-Kratovo region and is unfortunately used to irrigate the surrounding rice fields. Elevated levels of molybdenum (Mo) and especially lead (Pb) and zinc (Zn) were found in the soil samples from the rice fields near the Zletovska River (in the western part of the Kočani field), which are well above the limit and critical emission values for PTEs content in soils. In addition, Mo was consistently bound to water soluble, exchangeable and oxidizable fractions in all samples, while reducible and residual fractions were predominated by Pb and Zn. According to the sum of the water-soluble and exchangeable fractions, the mobility and environmental bioavailability potential of the investigated PTEs in the soil-plant system decreased in the following order: Mo > Pb > Zn. It is therefore very important to emphasize that when assessing the environmental impact of PTEs on the respective surroundings, not only the commonly considered trace and minor PTEs (such as Pb and Zn) that occur in geological materials should be taken into account, but also in lower contents (such as Mo). The translocation of PTEs within the ecosystem does not depend on their total content in the primary geological materials, but on their individual mobility and binding capacity.
Ključne besede: potencialno strupeni elementi, tla, mobilnost, okoljska ocena, Severna Makedonija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2025; Ogledov: 762; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,88 MB) |
6. Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov, ki odvodnjavajo odlagališča rudarskih odpadkovMateja Gosar, Špela Bavec, Miloš Miler, Martin Gaberšek, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljeni so rezultati spremljanja vsebnosti potencialno strupenih elementov (PSE) v sedimentih (v letih 2013, 2017, 2020) in vodah (v letih 2017, 2020) reke Meže ter njenih pritokov, ki odvodnjavajo odlagališča rudarskih odpadkov. Skupno 13 vzorčnih mest je vzpostavljenih v vzorčni shemi, ki omogoča dolgoročno opazovanje vpliva odlagališč rudarskih odpadkov. V sedimentih so zaradi vplivov več kot 300-letnega delovanja rudarsko-predelovalne industrije močno povečane vsebnosti PSE, predvsem Pb, Zn, Cd, Mo in As, ki s časom precej nihajo. Razlike v vsebnostih na istih lokacijah v različnih letih so najbolj izrazite v pritokih reke Meže, ki drenirajo odlagališča rudarskih odpadkov. Na vsebnosti imajo pomemben vpliv hidrološki pogoji, saj so ob višjem vodostaju in višjem pretoku vsebnosti PSE večje. Vodna erozija odlagališč ima pomemben vpliv na dotok onesnaženega materiala v vodotoke. V nasprotju s pritoki, v zgornjem toku reke Meže nismo opazili večjega vpliva višjega vodostaja in pretoka na vsebnosti PSE v sedimentih. Dolvodno od Žerjava so nihanja vsebnosti med posameznimi leti oz. različnimi hidrološkimi pogoji tudi v Meži večja. Predstavljeni rezultati kažejo, da so v sedimentih reke Meže in njenih pritokov vsebnosti Pb, Zn, Cd, Mo in As zelo velike ter krepko presegajo zakonsko določeno kritično vrednost za tla. V površinski vodi so vsebnosti PSE lokalno povečane in se s časom bistveno ne spreminjajo. Glede na primerjavo z zakonodajnimi smernicami, so v obravnavanih vodah lokalno presežene koncentracije Pb, Cd in Zn. Ocenjujemo, da je dinamika obremenjenosti sedimentov reke Meže s PSE vzdolž krajev Črna na Koroškem, Žerjav in Mežica zelo kompleksna. Poleg odlagališč rudarskih odpadkov na vsebnosti PSE v sedimentih in vodah vplivajo tudi razpršeni viri v okolju, kot so onesnažena tla in poplavne ravnice ter njihova različna stopnja onesnaženosti, saj je okolje obremenjeno zaradi dolgoletnih rudarskih in talilniških dejavnosti. Dodaten okoljski vpliv ima morda tudi sedanja industrijska dejavnost v dolini reke Meže.
Ključne besede: rudarjenje, rudarski odpadki, odlagališča odpadkov, potencialno strupeni elementi, rečni sedimenti, monitoring, onesnaženje okolja
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2024; Ogledov: 2400; Prenosov: 509
Celotno besedilo (3,23 MB) |
7. Elementalne politike v škodo zanikanih kultur : primorsko naravoverstvoCirila Toplak, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Skrivna zgodovinska kontrakultura domnevno predkrščanskih naravovercev v zahodni Sloveniji je bila globoko duhovno povezana z zrakom, vodo, ognjem in prstjo, temelji njihovega življenjskega sveta. V 20. stoletju so politični procesi v prostoru, kjer so naravoverci na skrivaj preživeli med nestrpnimi kristjani, močno preoblikovali njihove elementalne prakse in pripeljali do razpada njihove skupnosti. Gradnja železnice še v času avstro-ogrske je uničila najpomembnejše naravoversko svetišče. Prva svetovna vojna je zaradi topniškega obstreljevanja na soški fronti povzročila tolikšno preobremenitev prsti s kovinami, da je propadel sistem naravoverskih prostorskih triad – tročanov –, ki so zagotavljali rodovitnost zemlje in varnost skupnosti. V času medvojne okupacije Primorske je fašistična italijanska oblast prepovedala kurjenje kresov in tako preprečila najpomembnejše naravoverske skupne obrede. Italijanska oblast je zgradila tudi prve hidroelektrarne in jezove, ki so oskrunili sveto reko Sočo. Intenzivna industrializacija in ekstraktivizem v obdobju socialistične Jugoslavije po letu 1945 sta povzročila nadaljnje onesnaženje zraka, vode in prsti ter usodno predrugačila naravo, ki so jo naravoverci strahospoštljivo častili kot božanstvo. Elementarna degradacija zaradi »razvoja« in »napredka« na Primorskem v 20. stoletju tako ni imela neposrednega vpliva le na naravo, temveč tudi na zanikano, od narave neločljivo in odvisno kulturo. Naravoverci zaradi prikrivanja niso imeli možnosti za zaščito dragocenega elementalnega skupnega dobrega. Do konca 20. stoletja so bili elementalni temelji njihove kulture nepovratno izgubljeni in s tem tudi primorsko naravoverstvo.
Ključne besede: elementalna politika, naravoverstvo, Primorska, naravni elementi, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2024; Ogledov: 1182; Prenosov: 629
Celotno besedilo (978,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vzhodnoazijska motivika lisic v delih Alme KarlinMaja Veselič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin so na njeni poti okoli sveta posebej zanimali verovanja in prakse dežel, ki jih je obiskala. Med njimi so jo pri-vlačili predvsem tisti, ki jih je v duhu časa in takrat cvetoče primerjalne religiologije imenovala za vraževerje, saj naj bi prav ti prestavili opazovalce in bralce v tuje svetove. V Vzhodni Aziji so jo med nadnaravnimi bitji najbolj navdušile lisice, ki jim v neobjavljenem besedilu Verovanje in praznoverje na Daljnem Vzhodu nameni največ pozornosti. lisice so poleg budizma tudi vzhodnoazijski religijski element, ki se najpogosteje pojavlja v njenih literarnih delih. Prispevek najprej povzame verovanja in pripovedi o lisicah, ki jih je Karlin obravnavala v svojem poljudnoznanstvenem besedilu, nato pa njene zapiske umesti v kompleksen svet motiva lisice na Kitajskem in Japonskem, ki je neločljiv preplet ljudske religioznosti, folklornih elementov in literarnih pripovedi klasičnih besedil. V zadnjem delu sledi analiza podobe lisice v objavljenih kratkih zgodbah Alme Karlin z vzhodnoazijsko temo. Omembe lisic pogosto služijo umestitvi dogajanja v konkreten geografsko-kulturni prostor, medtem ko zgodbe, ki so spletene okoli lisičjih duhov, te predstavljajo skozi klasične literarne motive nezemeljskih lepotic, ki zapeljejo mladega moškega, ga obnorijo in mu posrkajo življenjsko energijo, da se znajde na robu smrti.
Ključne besede: vraževerje, praznoverje, verovanje, literatura, lisice, vzhodnoazijski religijski elementi, Alma Karlin, literarna dela, Japonska, Kitajska
Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 1342; Prenosov: 754
Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okoljuMartin Gaberšek, 2020, doktorska disertacija Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 5549; Prenosov: 885
 Povezava na celotno besedilo |
10. |
