11. |
12. Skupni model simulacij shem plačila za ekosistemske storitve (PES) : poročilo aktivnosti 11 delovnega sklopa 3.2 projekta ECO-SMARTLiliana Vižintin, Suzana Škof, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: obalna območja, ekosistemske storitve, plačila, čezmejno sodelovanje, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2022; Ogledov: 562; Prenosov: 344
 Celotno besedilo (2,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. |
14. Ekosistemske storitve, podnebne spremembe in obalna območja Natura 2000 : priročnik za učiteljeLiliana Vižintin, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: E-priročnik pripravljen v sklopu projekta ECO-SMART, program sodelovanja Interreg Italija - Slovenija, je namenjen učiteljem osnovne in srednje šole ter na splošno izobraževalcem, ki se ukvarjajo s področjem vzgoje in izobraževanja o trajnostnem razvoju in opolnomočenja z znanjem in kompetencami na področju podnebnih sprememb. Priročnik za učitelje je bil zasnovan s ciljem, da je učiteljem v podporo pri razlaganju vsebin, kot so ekosistemske storitve in biotska raznovrstnost obalnih območij Natura 2000, vplivi podnebnih sprememb na ta območja ter na ekosistemih temelječi ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Podaja informacije o predlaganih učnih vsebinah, ciljih in pričakovanih rezultatih ter pristopih poučevanja. S tem učitelje usmerja k vključevanju teh vsebin v učne načrte na interdisciplinaren in celosten način. Priročnik se smiselno dopolnjuje z izobraževalnimi vsebinami, ki so prisotne na spletnem izobraževalnem portalu projekta (www.eco-smart.si), s tem pa omogoča lažjo in hitrejšo uporabo teh vsebin (igre, kvizi, sestavljanke, video posnetki).
Ključne besede: obalna območja, ekosistemske storitve, čezmejno sodelovanje, Natura 2000, priročniki
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2022; Ogledov: 595; Prenosov: 383
Celotno besedilo (16,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Farmers' preferences for result-based schemes for grassland conservation in SloveniaTanja Šumrada, Anže Japelj, Miroslav Verbič, Emil Erjavec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Government-funded payments for ecosystem services (PES) have increasingly been used to facilitate transactions between users of environmental services and their providers. In order to improve the link between payments and the service provided, some countries in the EU have promoted result-based schemes (RBS), which remunerate farmers for ecological results, as part of their agricultural policy. Since PES programs are voluntary, it is important to understand farmers’ responses before more large-scale implementations of RBS are initiated. Using a choice experiment and a mixed logit model, we elicited the preferences of farmers in two Natura 2000 sites in Slovenia for different design elements of a hypothetical scheme for dry grassland conservation. We found that the majority of farmers preferred the result-based approach over the management-based scheme both in terms of payment conditions and monitoring; one group of farmers preferred the RBS very strongly (average WTA of more than 500 EUR/ha/yr) and another group less strongly (average WTA about 200 EUR/ha/yr). Farmers also showed a higher preference for on-farm advise and training in small groups than for lectures, which would be offered to a larger audience. A collective bonus, which would incentivise coordination and could potentially increase participation rates in the scheme, significantly influenced the farmers’ willingness to adopt the scheme. However, the estimated average WTA was comparable or lower than the 40 EUR/ha annual bonus payment. Older farmers and those who managed small and semi-subsistent farms were significantly more likely to be highly resistant to scheme adoption no matter its design.
Ključne besede: agrarna politika, kmetijstvo, subvencije, ekosistemske storitve, plačilo za ekosistemske storitve, agricultural policy, agriculture, subsidies, payments for ecosystem services, abiodiversity conservation
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2022; Ogledov: 845; Prenosov: 647
Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj : Festival lesa, Kočevje, 20192019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: lesarstvo, klimatske spremembe, Slovenija, gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, državni gozdovi, raba zemljišč, les, ekosistemske storitve, lesnopredelovalna industrija, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2021; Ogledov: 1325; Prenosov: 990
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Gozdne učne točke v mestnem gozdu GolovecUrša Vilhar, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: drevesne vrste, urbani gozdovi, ekosistemske storitve, gozdne funkcije, gozdna pedagogika, gozdne učne poti
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2021; Ogledov: 1471; Prenosov: 441
Celotno besedilo (3,67 MB) |
18. Je mogoče pripisati vrednost vsem ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: ekosistemske storitve, gozdovi, posredni pomen gozdov, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 424
Celotno besedilo (45,36 KB) |
19. Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni virUrša Vilhar, Erika Kozamernik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Ključne besede: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2484; Prenosov: 707
Celotno besedilo (573,97 KB) |
20. |
