1. Zdravstvena nega pacienta, ki je samomorilno ogrožen : pregled literaturePetra Vršnik, Branko Bregar, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vloga medicinske sestre je pri obravnavi samomorilno ogroženih pacientov ena izmed ključnih za preprečevanje pojavnosti samomora. Namen raziskave je bil pregledati literaturo s področja zdravstvene nege samomorilno ogroženih pacientov v Sloveniji in tujini. Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Google Učenjak in Obzornik zdravstvene nege od marca 2018 do septembra 2018. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo Bullovega logičnega operatorja AND (IN), s kombinacijo naslednjih ključih besed: "psychiatric nursing care", "the role of nurses", "nurse prevention suicide", "suicidal patients" in "mental health nursing". V slovenščini smo uporabili ključno besedo "samomor". Izmed 2101 zadetkov je bilo v kvalitativno vsebinsko analizo vključenih 17 zadetkov oziroma člankov. Rezultati: Viri so razporejeni glede na identificirane kode v kategorijo "Vloga medicinske sestre in pomen zdravstvene nege", ki se deli na štiri pripadajoče podkategorije: (1) "Dejavnosti oziroma aktivnosti medicinske sestre za preprečevanje samomorov", (2) "Terapevtski odnos in komunikacija medicinske sestre s samomorilno ogroženim pacientom", (3) "Problemi medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženega pacient" in (4) "Ukrepi za izboljšanje obravnave in preprečevanje samomora". Diskusija in zaključek: Medicinske sestre se lahko na vseh ravneh zdravstvenih dejavnosti srečujejo s posamezniki, ki imajo samomorilne misli. Z načinom obravnave in odziva na njihovo stisko lahko vplivajo na počutje posameznika. Za učinkovito delo morajo medicinske sestre pridobiti dodatna znanja s področja prepoznave, ocenjevanja in preprečevanja samomorov.
Ključne besede: suicid, medicinske sestre, psihiatrija, varnost, duševno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 77
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena : pregled literatureTilen Tej Krnel, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena. Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed "samopoškodovanje", "adolescenca" in "napredna zdravstvena nega" v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov. Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj. Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: visoko tvegana vedenja, adolescenca, napredna zdravstvena nega, duševno zdravje, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 153; Prenosov: 68
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvuZoltan Pap, Ana Habjanič, Branislava Belović, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravje, samoocena, socialna vključenost, starostniki, kvaliteta življenja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 68
Povezava na datoteko |
4. Skrb za osebe z depresijo v Sloveniji : pregled literatureVesna Zupančič, Majda Pahor, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Članek predstavlja rezultate raziskave o obsegu in vrsti objavljenega znanstvenega in strokovnega znanja o skrbi za osebe z depresijo v Sloveniji. Temeljni namen je bil na podlagi pregleda, analize ter sinteze znanstvenih in strokovnih informacij ugotoviti, ali to znanje omogoča razvoj celostne, integrirane skupnostne skrbi za osebe z depresijo v Sloveniji. Metode: Uporabljen je bil pregled literature. Zbiranje znanstvene in strokovne literature je potekalo po vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov (COBIB.SI) v obdobju od januarja do julija 2013. Za analizo je bilo uporabljeno spletno orodje EndNoteWeb. Rezultati pregleda vključujejo število najdenih enot po ključnih besedah ločeno glede na časovno obdobje izida, ocena kakovosti temelji na analizi vključenih znanstvenih raziskav. Rezultati: Rezultati obsegajo bazo literature znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja v Sloveniji od leta 2000 do 2013 (435 enot) in iz nje izhajajoč zemljevid kategorij pojmovanja skupnostne skrbi za osebe z depresijo. Narejena je bila analiza kakovosti vključenih raziskav z vidika uporabljenih raziskovalnih metod. Pri kvalitativni sintezi so bile uporabljene kode (31) in kategorije (4) kot rezultat pregleda kvalitativne sinteze. Diskusija in zaključek: Za razvoj skupnostne skrbi za osebe z depresijo je v Sloveniji premalo empiričnih dokazov. Primanjkuje tudi orodij za merjenje in primerjavo stopnje integracije ter celovitosti integriranih storitev skupnostne skrbi na ravni lokalnih skupnosti.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševno zdravje, skupnostna skrb, sekundarna analiza
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 130; Prenosov: 0 |
5. |
6. |
7. Koordinirana obravnava v skupnostiKlavdija Kobal Straus, Tanja Vidmar, 2011, strokovni članek Ključne besede: duševno zdravje, bolniki, duševne motnje, psihiatrija, obravnava, zakonodaja, osebni načrt, socialno delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 0 |
8. Čustveno soočanje s posledicami življenjsko ogrožajočih zdravstvenih stanj : presečna raziskavaBarbara Simonič, Tanja Pate, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Doživetje in preživetje akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je visoko stresen (travmatičen) dogodek, ki pomembno vpliva na življenje posameznika in njegovih svojcev, zato je bil namen obravnavane raziskave preučiti povezavo izkušnje tovrstnega dogodka s čustvenim doživljanjem.Metode: Opravljeni sta bili deskriptivna in korelacijska presečna raziskava na udeležencih z izkušnjo akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja (n = 54) in svojcih (n = 59). Rezultati: Ozaveščanje čustev kot način soočanja z življenjsko ogrožajočimi stanji je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,455, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,341, p < 0,01) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,337, p < 0,01). Izražanje čustev kot način soočanja je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,416, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,252, p < 0,05) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,481, p < 0,01). Spoprijemanje s čustvi pri pacientih pojasnjuje spol (β = –0,51), pri svojcih pa posttravmatska rast (β = 0,41) in individualne moči (β = 0,51).Diskusija in zaključek: Čustveno spoprijemanje ob soočanju s posledicami življenjsko ogrožajočega akutnega zdravstvenega stanja ima pomembno vlogo pri posttravmatski rasti, večjem občutku življenjske uspešnosti in individualnih moči. Ustrezno čustveno soočanje s stresom ob doživetju in preživetju življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je ključnega pomena pri uspešni prilagoditvi na življenje po tem dogodku.
Ključne besede: čustveno spoprijemanje, posttravmatska rast, življenjska funkcionalnost, blagostanje, duševno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 114; Prenosov: 36
Povezava na datoteko |
9. Slaba vest in izgorelost medicinskih sester v enotah intenzivne nege in terapijeSaša Šajn Lekše, Rok Drnovšek, Alenka Žibert, Marija Milavec Kapun, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko "Slaba vest"). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach [alfa] = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA. Rezultati: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p < 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje. Diskusija in zaključek: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, izgorevanje na delovnem mestu, intenzivna zdravstvena nega, duševno zdravje, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 74
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Življenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji na področju duševnega zdravja in preventive pred poškodbamiJoca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil proučiti vedenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji z vidika dveh izbranih dejavnikov zdravega staranja, in sicer preventive pred poškodbami in duševnega zdravja. Metode: V empirični kvantitativni anketni raziskavi je sodelovalo 218 starostnikov (>= 65 let) Gorenjske regije (56,9 % žensk, 43,1 % moških). Podatki so bili zbrani v obdobju od oktobra do decembra 2009 s strukturiranim anketnim vprašalnikom in obdelani s programom SPSS 20.0. Ob opisni statistiki so bili za testiranje statistično značilnih razlik med proučevanimi spremenljivkami uporabljeni test hi-kvadrat, t-test za neodvisne vzorce in enofaktorska analiza variance (p<= 0,05). Rezultati: Demenca (30,1 %) in depresija (29,8 %) sta med anketiranci najbolj poznani duševni bolezni. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri viru informacij o duševnih boleznih glede na kraj bivanja (p=0,008) in pri osebah, ki bi jim starostniki zaupali težave z duševnim zdravjem, glede na starost anketirancev (p = 0,008). Največji dejavnik tveganja za poškodbe je po mnenju anketirancev neprevidnost pri vsakdanjih opravilih (81,5 %). Strah pred poškodbo je večji pozimi (x=3,80) in ko je starostnik sam (x = 3,27). Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri najpogosteje poškodovanem delu telesa glede na spol (p = 0,028), pri pripisovanju vzroka za poškodbo glede na starost (p = 0,001) in izobrazbo (p = 0,008), pri kraju, kjer pride do poškodbe, glede na starost (p = 0,004) in pri občutenju strahu pred poškodbami glede na starost (p = 0,004), izobrazbo (p = 0,021) in kraj bivanja (p = 0,002) starostnikov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave kažejo, da je promocijo zdravja pri zdravi skupini starostnikov potrebno usmeriti v promocijo specifičnih vedenj in znanj s področja duševnega zdravja ter preventive pred poškodbami. Nadaljnje raziskave življenjskega sloga so potrebne tudi pri starejši skupini starostnikov.
Ključne besede: starostniki, duševno zdravje, preventiva pred poškodbami, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 0 |
