1. Preobrat na Gorenjskem v letu 1943Damjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leto 1943 je prineslo več sprememb na vojaškem in političnem dogajanju na Gorenjskem, ki je bila že od aprila 1941 pod nemško okupacijo in z raznimi ukrepi nemških oblasti de facto vključena v Tretji rajh. Nemška država je v tem letu zaključevala še zadnje večje investicije v lokalno infrastrukturo, oblasti pa so začele izvajati tudi množično mobilizacijo v obvezno elovno službo in v nemško vojsko. Čeprav v začetku maja tega leta Gorenjsko obišče vodja SS in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler, v tem letu propadejo še zadnji okupatorjevi germanizacijski načrti, zlasti dolgoročna kolonizacija nemških kmetov. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se na Gorenjskem okrepi moč partizanske vojske in zlasti dejavnost Varnostno-obveščevalne službe (VOS), hkrati pa naraste tudi število civilnih žrtev, ki jih ta povzroči. Ob prehodu iz leta 1943 v 1944 se posledično pojavijo tudi prvi zametki gorenjskega domobranstva. Poveča se nevarnost letalskih bombardiranj zahodnih zaveznikov, težja je tudi oskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, nemška okupacija, gradnje, 1943 Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 475; Prenosov: 189
Celotno besedilo (3,45 MB) |
2. Srpski dobrovoljački korpus u Primorskoj Sloveniji 1944-1945. godineBojan B. Dimitrijević, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi. Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 418; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,81 MB) |
3. Srbija na istorijskoj prekretnici 1944: slom monarhista i pobeda komunističkih snagaNemanja Dević, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Srbija se je sredi leta 1944 znašla na zgodovinski prelomnici. Odločitev zaveznikov, da podprejo komunistično stran, je pripomogla k izidu večletne državljanske vojne in omogočila komunistom prevzem oblasti v državi. Partizanske sile, ki so iz Bosne in Črne gore prodrle v Srbijo, so uspele dotlej prevladujočemu četniškemu gibanju zadati več velikih porazov. Vmes so se krepile tudi lokalne partizanske sile, ki so iz gverilskih odredov po zgledu drugih delov države prerasle v divizije in korpuse NOVJ. Končno jim je septembra 1944 na pomoč priskočila Rdeča armada, ki je pospešila osvoboditev in ključno prispevala k izgonu nemških okupacijskih sil. V prispevku želimo na podlagi obstoječe literature in arhivskih virov podati pregled razmer v Srbiji poleti in jeseni 1944 ter izpostaviti ključne dejavnike, ki so pripeljali do partizanskega prevzema oblasti. Ključne besede: Srbija, druga svetovna vojna, leto 1944, četniki, partizani Objavljeno v DiRROS: 06.07.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 132
Celotno besedilo (3,16 MB) |
4. Spomini Srečka Šuligoja iz leta 1945Renato Podbersič, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen spominski zapis, ki ga je leta 1988
pripravil goriški duhovnik Srečko Šuligoj (1923–1997). Kot bogoslovca ga je skupaj s tedanjim goriškim nadškofom Carlom
Margottijem in z nekaterimi drugimi goriškimi duhovniki v
prvih majskih dneh 1945 aretirala jugoslovanska OZNA. Skupaj
so jih zaprli v palačo grofov Coronini v Gorici, vendar so jih
po nekaj dneh izpustili, nadškofa pa izgnali v Videm. Avtor je
podrobno popisal dogajanje v tistih dneh, polnih negotovosti.
Po Šuligojevi smrti je omenjeni tipkopis ostal pozabljen med
raznim gradivom v župnijskem arhivu v Levpi. V integralni
obliki je sicer že bil objavljen pod naslovom Aretacija nadškofa
Margottija, sicer nekoliko spremenjen, v Koledarju Goriške
Mohorjeve družbe za leto 1990. Tokrat ga objavljamo v izvirni
tipkopisni obliki. Ključne besede: druga svetovna vojna, 1945, goriška nadškofija, Primorska, spomini, zgodovinski viri Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 440; Prenosov: 150
Celotno besedilo (993,56 KB) |
5. Slučaj Gornja Toponica: O ponekim detaljima iz istorije srpsko-slovenačke bliskosti tokom Drugog svetskog rata ili o Srbima barbarimaZoran M. Jovanović, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno
trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih
nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja
nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru
projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so
predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in
nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici
pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih
Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji
na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu
raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med
drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti
prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Ključne besede: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH) Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 154
Celotno besedilo (3,13 MB) |
6. Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945Matic Batič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v
javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine
Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi.
V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in
vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast
vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede
na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale
uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi
preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna
prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega
preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju
spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih
javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava
analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani,
pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor. Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske
politike, kulturna krajina, propaganda Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,09 MB) |
7. Biti partizan, vaški stražar ali domobranecMirjam Dujo Jurjevčič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod,
da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili
ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam.
Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se
le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje
južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih
občin Bloke, Cerknica in Loška dolina. Ključne besede: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945 Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 479; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,77 MB) |
8. Revolucija v okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 : žrtvoslovni prikaz njenih posledicDamjan Hančič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja
in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava
oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941
do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na
okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli
170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz.
nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen
aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja. Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942 Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. |
10. Lažno upanje: slovenska partizanska vojska in prelomno leto 1943Klemen Kocjančič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leto 1943 je bilo prvo leto med drugo svetovno vojno, ko je slovensko partizansko vodstvo upalo na hiter konec vojne. Tako so
že pred italijansko kapitulacijo izvedli določeno (re)organizacijo
sil in izvedli prvi večji prodor v Slovensko Benečijo. Italijanska
kapitulacija je privedla do okrepitve partizanske vojske z novim
kadrom, oborožitvijo in vojaško opremo, a prihod nemškega okupatorja je pokazal, da novoustanovljene partizanske enote večinoma niso bile sposobne delovati proti bolj izkušenemu sovražniku.
Tako so po italijanski kapitulaciji izvedli nove (re)organizacije in
vzpostavili strukturo, ki se skorajda ni spreminjala do konca druge
svetovne vojne. Hkrati se je na slovenskem ozemlju vzpostavilo
nekakšno strateško ravnovesje med partizani in okupatorji, kjer
nobena stran ni uspela doseči prevlade. Ključne besede: druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna
vojska in partizanski odredi Slovenije, nemška okupacija, velika
septembrska ofenziva, goriška fronta Objavljeno v DiRROS: 25.06.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 124
Celotno besedilo (3,01 MB) |