Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (druga svetovna vojna) .

1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preobrat na Gorenjskem v letu 1943
Damjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Leto 1943 je prineslo več sprememb na vojaškem in političnem dogajanju na Gorenjskem, ki je bila že od aprila 1941 pod nemško okupacijo in z raznimi ukrepi nemških oblasti de facto vključena v Tretji rajh. Nemška država je v tem letu zaključevala še zadnje večje investicije v lokalno infrastrukturo, oblasti pa so začele izvajati tudi množično mobilizacijo v obvezno elovno službo in v nemško vojsko. Čeprav v začetku maja tega leta Gorenjsko obišče vodja SS in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler, v tem letu propadejo še zadnji okupatorjevi germanizacijski načrti, zlasti dolgoročna kolonizacija nemških kmetov. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se na Gorenjskem okrepi moč partizanske vojske in zlasti dejavnost Varnostno-obveščevalne službe (VOS), hkrati pa naraste tudi število civilnih žrtev, ki jih ta povzroči. Ob prehodu iz leta 1943 v 1944 se posledično pojavijo tudi prvi zametki gorenjskega domobranstva. Poveča se nevarnost letalskih bombardiranj zahodnih zaveznikov, težja je tudi oskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, nemška okupacija, gradnje, 1943
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 475; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

2.
Srpski dobrovoljački korpus u Primorskoj Sloveniji 1944-1945. godine
Bojan B. Dimitrijević, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 418; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

3.
Srbija na istorijskoj prekretnici 1944: slom monarhista i pobeda komunističkih snaga
Nemanja Dević, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Srbija se je sredi leta 1944 znašla na zgodovinski prelomnici. Odločitev zaveznikov, da podprejo komunistično stran, je pripomogla k izidu večletne državljanske vojne in omogočila komunistom prevzem oblasti v državi. Partizanske sile, ki so iz Bosne in Črne gore prodrle v Srbijo, so uspele dotlej prevladujočemu četniškemu gibanju zadati več velikih porazov. Vmes so se krepile tudi lokalne partizanske sile, ki so iz gverilskih odredov po zgledu drugih delov države prerasle v divizije in korpuse NOVJ. Končno jim je septembra 1944 na pomoč priskočila Rdeča armada, ki je pospešila osvoboditev in ključno prispevala k izgonu nemških okupacijskih sil. V prispevku želimo na podlagi obstoječe literature in arhivskih virov podati pregled razmer v Srbiji poleti in jeseni 1944 ter izpostaviti ključne dejavnike, ki so pripeljali do partizanskega prevzema oblasti.
Ključne besede: Srbija, druga svetovna vojna, leto 1944, četniki, partizani
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

4.
Spomini Srečka Šuligoja iz leta 1945
Renato Podbersič, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predstavljen spominski zapis, ki ga je leta 1988 pripravil goriški duhovnik Srečko Šuligoj (1923–1997). Kot bogoslovca ga je skupaj s tedanjim goriškim nadškofom Carlom Margottijem in z nekaterimi drugimi goriškimi duhovniki v prvih majskih dneh 1945 aretirala jugoslovanska OZNA. Skupaj so jih zaprli v palačo grofov Coronini v Gorici, vendar so jih po nekaj dneh izpustili, nadškofa pa izgnali v Videm. Avtor je podrobno popisal dogajanje v tistih dneh, polnih negotovosti. Po Šuligojevi smrti je omenjeni tipkopis ostal pozabljen med raznim gradivom v župnijskem arhivu v Levpi. V integralni obliki je sicer že bil objavljen pod naslovom Aretacija nadškofa Margottija, sicer nekoliko spremenjen, v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1990. Tokrat ga objavljamo v izvirni tipkopisni obliki.
Ključne besede: druga svetovna vojna, 1945, goriška nadškofija, Primorska, spomini, zgodovinski viri
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 440; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (993,56 KB)

5.
Slučaj Gornja Toponica: O ponekim detaljima iz istorije srpsko-slovenačke bliskosti tokom Drugog svetskog rata ili o Srbima barbarima
Zoran M. Jovanović, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Ključne besede: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH)
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

6.
Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945
Matic Batič, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi. V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani, pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske politike, kulturna krajina, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

7.
Biti partizan, vaški stražar ali domobranec
Mirjam Dujo Jurjevčič, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod, da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam. Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.
Ključne besede: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 479; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

8.
Revolucija v okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 : žrtvoslovni prikaz njenih posledic
Damjan Hančič, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941 do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli 170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz. nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Ofenzivno delovanje enot slovenskega domobranstva
Tomaž Kladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku so na osnovi proučevanja arhivskih virov v Arhivu Republike Slovenije in literature obravnavane spremembe v taktiki delovanja enot Slovenskega domobranstva, ki so predvsem v drugi polovici leta 1944 in na začetku leta 1945 samostojno ali skupaj z nemškimi enotami bojno delovale proti partizanskim enotam, kar je bila glede na dotakratno njihovo bojno delovanje zelo velika in očitna sprememba. Dotakratno delovanje iz postojank in organiziranje velikih ofenziv so zamenjali s hitrimi in z energičnimi napadi na odkrito partizansko enoto, da bi jo uničili oziroma ji prizadejali kar največje možne izgube.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Slovensko domobranstvo, Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije, bojno delovanje
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
Lažno upanje: slovenska partizanska vojska in prelomno leto 1943
Klemen Kocjančič, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Leto 1943 je bilo prvo leto med drugo svetovno vojno, ko je slovensko partizansko vodstvo upalo na hiter konec vojne. Tako so že pred italijansko kapitulacijo izvedli določeno (re)organizacijo sil in izvedli prvi večji prodor v Slovensko Benečijo. Italijanska kapitulacija je privedla do okrepitve partizanske vojske z novim kadrom, oborožitvijo in vojaško opremo, a prihod nemškega okupatorja je pokazal, da novoustanovljene partizanske enote večinoma niso bile sposobne delovati proti bolj izkušenemu sovražniku. Tako so po italijanski kapitulaciji izvedli nove (re)organizacije in vzpostavili strukturo, ki se skorajda ni spreminjala do konca druge svetovne vojne. Hkrati se je na slovenskem ozemlju vzpostavilo nekakšno strateško ravnovesje med partizani in okupatorji, kjer nobena stran ni uspela doseči prevlade.
Ključne besede: druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije, nemška okupacija, velika septembrska ofenziva, goriška fronta
Objavljeno v DiRROS: 25.06.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh