1. Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah : primer arterijske hipertenzijeMarija Petek Šter, Branko Šter, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diplomirane medicinske sestre se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobražujejo. Namen raziskave je bil preveriti potrebo in oceniti uspešnost izobraževanja za diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah za področje arterijske hipertenzije. Metode: Vključene so bile diplomirane medicinske sestre (n = 143), ki so obiskovale petintrideseturno urno izobraževanje o arterijski hipertenziji v času od januarja 2012 do marca 2013. Ugotavljali smo spremembo v znanju o vodenju bolnika z arterijsko hipertenzijo, zadovoljstvo udeležencev s celotnim modulom in posameznimi vsebinami modulov ter izbranimi učnimi metodami. Uporabili smo kvantitativno (deskriptivna statistika, parni t-test, enovzorčni t-test) in kvalitativno analizo podatkov. Rezultati: Z vstopnim testom so bile prepoznane velike razlike v znanju udeležencev (zbrali so med 15,0 % in 100,0 % točk). Z izobraževanjem se je njihovo znanje pomembno izboljšalo (vstopni test 56,6 % vs. končni test 89,1 %, p < 0,001). Zadovoljstvo s celotnim modulom in posameznimi deli modula je bilo visoko: povprečna vrednost za celoten modul na lestvici od 5 do 10 je znašala 8,6 (s = 1,3). Metode poučevanja so bile ocenjene kot ustrezne: povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5 je bila 4,6 (s = 0,6). Udeleženci so najbolj pohvalili uporabnost in kakovost predavanj, dostopnost predavateljev in povezovanje teorije s prakso preko prikazov praktičnih primerov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve naše raziskave podpirajo potrebo po dodatnem izobraževanju diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah s področja arterijske hipertenzije.
Ključne besede: družinska medicina, timsko delo, kakovost, ocena potrebe, zadovoljstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 40
 Povezava na datoteko |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Ocena delazmožnosti onkoloških bolnikov : pogled specialista družinske medicine in specialista medicine dela, prometa in športaVesna Pekarović-Džakulin, 2018, ni določena Povzetek: Rak spada med najpogostejše bolezni našega časa. V Sloveniji vsako leto zboli za rakom že okoli 13.500 ljudi . S starostjo se nevarnost bolezni povečuje. Toda, ne pozabimo, med nami živi okoli sto tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. Prav staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe pa nas postavljata pred pomembno dilemo o tem, ali je delo za »onkološkega« bolnika škodljivo ali pa morda celo koristno. Delo lahko človeku predstavlja pomemben del samospoštovanja, mu nudi socialno okolje in finančni zaslužek, kar je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja in rehabilitacije. Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je za zdravnika pogosto težavno, saj se mora odločati med dostopnimi objektivnimi medicinskimi izvidi in posameznikovim osebnim doživljanjem bolezni ter njegovimi pričakovanji.
Ključne besede: onkologija, bolnik z rakom, zmožnost za delo, medicina dela, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2020; Ogledov: 2089; Prenosov: 613
 Celotno besedilo (74,85 KB) |
8. Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe : zbornik2017, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: mobilni paliativni timi, urgentna služba, družinska medicina, domovi za stare ljudi, bolnišnice, žalovanje, prostovoljstvo, sedacija, domače okolje, duhovna oskrba, društva, hospic, umiranje, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 5227; Prenosov: 1024
Celotno besedilo (3,57 MB) |
9. |
10. |
