1. Odločitev za starševstvo in družino med mladimiKatja Kolenc, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Članek se ukvarja z odnosom študentov zdravstvene nege ljubljanske Visoke šole za zdravstvo in študentov različnih fakultet Univerze v Ljubljani do načrtovanja družine in otrok. Metode: S kvantitativno analizo (vprašalnik Fakultete za družbene vede, Ljubljana) so zajeti subjektivni ter tudi objektivni dejavniki in ovire za ustvarjanje družine. Rezultati in diskusija: Rezultati populacije študentov zdravstvene nege le rahlo odstopajo od ugotovitev študije v ostalih akademskih enotah ljubljanske univerze. Ugotovitve kažejo, da je nizka rodnost pri mladih odvisna predvsem od ekonomskih razlogov, zaznane kakovosti življenja, novih tveganj in negotovostiter zaznane velike odgovornosti in zahtevnosti, ki jo prinaša starševstvo. Oblikovanje družine postaja zaradi sprememb v življenjskih potekih, v prehodih iz enega življenjskega obdobja v drugo, zaradi procesov individualizacije in izbirnosti življenjskih poti vse bolj skrbno načrtovan, zahteven in odgovoren projekt.
Ključne besede: načrtovanje družine, starševstvo, družina, študenti, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 0 |
2. |
3. Kako je ujetništvo spremenilo družinsko življenje : primer deportirancev iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava individualne in socialne posledice vojnega ujetništva na primeru italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji, s poudarkom na usodi tistih, ki so bili internirani v Sloveniji (večina teh so bili t. i. deportiranci iz Julijske krajine). Na podlagi dostopne spominske literature, arhivskih virov in ustnih pričevanj je namen članka razumeti, če in kako je izkušnja ujetništva vplivala na socialno in družinsko življenje ujetnikov in njihovo reintegracijo v družbo po povratku v domovino. Ker so bili ti spomini v prvih letih in desetletjih pogosto potisnjeni v pozabo, je namen članka tudi izpostaviti pomen ustne zgodovine in empatije pri obravnavi travmatičnih dogodkov ter namesto pisanja o travmi (writing about trauma) pričeti pisati travmo (writing trauma).
Ključne besede: druga svetovna vojna, vojni ujetniki, italijanski vojni ujetniki, deportacije, Julijska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, spomini, travme, družine, ustna zgodovina, socialna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 152; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Inventar rodbine Brate (Bratti) iz Kopra iz leta 1429 : vpogled v svet plemstva največjega poznosrednjeveškega urbanega središča na SlovenskemDušan Mlacović, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dne 13. januarja 1429 so v Kopru sestavili inventar premičnega in nepremičnega premoženja, ki sta ga po koprskemu plemiču Almeriku Brateju podedovala njegova mladoletna sinova Gregor in Sardij. Inventar je obsežen, popisane premičnine so ovrednotili na 1601 dukat in 10.411 liber, skupna vrednost popisanega premoženja je znašala približno 7000 dukatov. Na osnovi analize inventarja in drugih sočasnih virov prispevek poda podobo narave imetja in gospodarske dejavnosti koprske plemiške rodbine, ki ni pripadala ekskluzivnemu krogu najuspešnejših med plemstvom v domačem mestu, in njeno vpetost v funkcioniranje največjega poznosrednjeveškega mesta na vzhodnem Jadranu kot urbanega organizma.
Ključne besede: plemstvo, plemiške družine, Koper, srednji vek, inventar
Objavljeno v DiRROS: 20.01.2026; Ogledov: 191; Prenosov: 81
Celotno besedilo (625,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
