2.
Neizkoriščen potencial začasne rabe prostora : študija primera Avtomatik Delovišče v KopruTina Cotič,
Matjaž Uršič, 2024, izvirni znanstveni članek
Povzetek: V mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo, utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja. Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja, kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete. Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in kako predstavniki Mestne občine Koper.
Ključne besede: začasna raba prostora, degradirana urbana območja, regeneracija, družbena kohezija, kulturni kapital
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 659; Prenosov: 401
Celotno besedilo (384,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
