1. Dostopnost javnega potniškega prometa v letu 2024Simon Koblar, Matej Gabrovec, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: Zbirka podatkov vsebuje prostorske podatke o dostopnosti do javnega potniškega prometa (JPP) v Sloveniji v jeseni 2024, ko so že veljale nove koncesije v medkrajevnem linijskem prometu. Osnovni podatki so izračunani na ravni poseljenih hišnih naslovov, podatki vezani na število prebivalcev pa so izračunani na prostorske enote (občine, statistične regije, kohezijski regiji in Slovenijo).
Ključne besede: urbanizem, javni potniški promet, prostorski podatki, GIS, dostopnost
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 114
 Raziskovalni podatki (27,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Digitalno podprto učenje študentov s specifičnimi učnimi težavami v visokošolskem izobraževanjuMilena Košak Babuder, Mojca Poredoš, Karmen Pižorn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Učenje v visokošolskem izobraževanju predstavlja za študente s specifičnimi učnimi težavami (SUT) poseben izziv, saj se soočajo s primanjkljaji na področjih pozornosti, pomnjenja, fonološkega procesiranja, jezikovnega izražanja in izvršilnih funkcij. Visokošolski učitelji, ki uporabljajo tradicionalne pristope k poučevanju, ki temeljijo na frontalnem poučevanju, pomnjenju in standardiziranem ocenjevanju, s takim načinom poučevanja pogosto ne prepoznajo raznolikosti učnih profilov ter s tem ustvarjajo ovire za enakovredno sodelovanje študentov s SUT v izobraževalnem procesu. Prispevek osvetljuje vlogo digitalno podprtega učenja kot ključnega elementa pri premostitvi teh ovir ter poudarja pomen koncepta univerzalne zasnove učenja, ki spodbuja fleksibilnost, dostopnost in aktivno vključevanje vseh študentov. Uporaba digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, omogoča individualizirane učne poti, prilagojene načine predstavitve vsebin ter alternativne oblike izražanja znanja, kar prispeva k večji učinkovitosti in pravičnosti študijskega procesa. Kljub številnim prednostim prispevek opozarja tudi na izzive pri implementaciji, kot so pomanjkljiva usposobljenost pedagoškega kadra, tehnične omejitve ter nevarnost pretiranega zanašanja na digitalna orodja. Prispevek ne ponuja neposrednih izhodišč, temveč skozi analizo prednosti in slabosti digitalno podprtega učenja odpira prostor za nadaljnji razmislek in raziskovanje, s ciljem spodbuditi sistemske spremembe v visokošolskem prostoru.
Ključne besede: digitalne tehnologije, univerzalno zasnovano učenje, dostopnost
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 429; Prenosov: 220
 Celotno besedilo (292,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Popravljanje pisnih besedil učencev in dijakov pri različnih predmetih : vpogled v rezultate ankete učiteljevLara Godec Soršak, Alenka Rot Vrhovec, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Temeljni cilj projekta PROP (Empirična podlaga za digitalno podprt razvoj pisne jezikovne zmožnosti) je bil podpreti učitelje pri popravljanju pisnih izdelkov učencev, in sicer s pripravo digitalnega orodja za popravljanje oz. odpravljanje jezikovnih napak. V okviru projekta smo med drugim med učitelji na osnovnih in srednjih šolah izvedli anketo o tem, kako popravljajo pisna besedila učencev. V prispevku je predstavljen le del rezultatov obsežnega anketnega vprašalnika, povezan z raziskovalnima vprašanjema, kako učitelji popravljajo pisna besedila učencev in kako jim dajejo povratno informacijo ter ali se to povezuje s predmetom, ki ga učitelji poučujejo (slovenščina, razredni pouk, drugi predmeti). Rezultati ankete so pokazali, da učitelji popravljajo pisna besedila učencev in za to porabijo tudi več kot 10 ur na mesec ter da obstaja statistično pomembna povezanost med popravljanjem besedil in dajanjem povratne informacije s predmetom, ki ga učitelji poučujejo – temu se bolj posvečajo učitelji slovenščine in nato učitelji razrednega pouka kot učitelji drugih predmetov. Ugotovitve omogočajo vpogled v navade učiteljev pri popravljanju pisnih besedil učencev in potrjujejo potrebo po zasnovi digitalnega orodja za popravljanje jezikovnih napak v slovenščini.
Ključne besede: popravljalna povratna informacija, pouk, dostopnost, digitalno orodje
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2025; Ogledov: 476; Prenosov: 116
Celotno besedilo (312,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prostorska analiza dostopnosti javnega potniškega prometa v SlovenijiJernej Tiran, Nika Razpotnik Visković, Matej Gabrovec, Simon Koblar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanja.
Ključne besede: prometna geografija, dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, poselitev, prostorsko planiranje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 456; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Določanje najboljše poti za gibalno ovirane : študija kampusa univerze İnönü v TurčijiHatice Kocaaslan, Sima Pouya, Sahar Sönmez, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gibalno ovirani študenti imajo pravico, da se samostojno gibajo po celotnem območju kampusa. Avtorice v članku predstavljajo model vrednotenja poti, ki temelji na kriterijih dostopnosti in omogoča, da se v univerzitetnem kampusu določijo najustreznejše poti za invalidne osebe. Najprej so glavne dejavnike dostopne mobilnosti določili in ovrednotili gibalno ovirani študenti, nato pa so avtorice z metodo analitičnega hierarhičnega procesa določile uteži kriterijem in alternativam poti. Študenti so ovrednotili mrežo poti v kampusu univerze İnönü, ki so ga avtorice izbrale za raziskavo, pri čemer so ocenili tudi dostopnost treh glavnih poti v kampusu. Izsledki so pokazali, da sta med desetimi ključnimi kriteriji najpomembnejša naklon klančin in vrsta tlaka. Avtorice so s terensko analizo potrdile pravilnost rezultatov, pridobljenih z metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Na podlagi izsledkov so oblikovale model določanja optimalne poti s čim manj ovirami za čim lažje vsakodnevno gibanje invalidnih oseb.
Ključne besede: dostopnost, invalidi, gibalna oviranost, univerzitetne četrti, Turčija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 448; Prenosov: 243
Celotno besedilo (633,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Raziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v PrištiniVisar Hoxha, Binak Beqaj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanju.
Ključne besede: mestne zelene površine, dobro počutje, dostopnost, povezanost s skupnostjo, Priština
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 522; Prenosov: 243
Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
