1. Razumevanje koncepta "umiranja z dostojanstvom" pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbiAlenka Mimič, Anja Simonič, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V zadnjih desetletjih se spoštovanje človekovega dostojanstva pojavlja kot pomembna pravna norma, umiranje z dostojanstvom pa je obenem eden temeljnih ciljev paliativne oskrbe. Malo je raziskano, kako koncept človekovega dostojanstva razumejo medicinske sestre. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, za katero smo podatke pridobili s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi od julija do septembra 2011. Uporabili smo namenski vzorec - sodelovalo je pet medicinskih sester s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo, zaposlenih na področju paliativne oskrbe v Kliniki Golnik in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatke smo analizirali s pomočjo interpretativne fenomenološke analize. Rezultati: Najpomembnejši prepoznani dejavniki pri medicinskih sestrah, ki oblikujejo občutek, da ohranjajo dostojanstvo pri pacientih, so znanje, odnos in organizacija dela. Prepoznanih je bilo t. i. pet akterjev, ki sooblikujejo in definirajo predstave o dostojanstvenem umiranju. To so pacient, medicinska sestra, zdravnik in svojci, ki se srečujejo v določenem okolju. Diskusija in zaključek: Za to, da bo vsak pacient z neozdravljivo boleznijo deležen paliativne oskrbe, ki mu bo omogočila umreti z dostojanstvom, je predvsem potrebno zagotoviti pacientom prijazno okolje, organizacijo dela, ki izvajalcem omogoča opravljanje oskrbe, za katero so profesionalno odgovorni, in povečati nivo znanja o paliativni oskrbi tako med strokovno kot laično javnostjo.
Ključne besede: paliativna oskrba, bioetika, umiranje, dostojanstvo, odnos
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 142; Prenosov: 0 |
2. Zasebnost in dostojanstvo pacientaMilena Marinič, 2012, strokovni članek Povzetek: Izhodišče prispevka je prikaz stanja varovanja zdravstvenih podatkov v svetovnem merilu, ki v zadnjem času, kot izhaja iz izrečenih sodb kršiteljem, ne nudi več dovolj zasebnosti in spoštovanja dostojanstva posameznika. Namen prispevka je prikazati nekatere zlorabe zdravstvenih podatkov, preširoko zakonsko razlago za dostop do le-teh in pomanjkanje določnosti v domači zakonodaji - tako v Zakonu o pacientovih pravicah kot Zakonu o varovanju osebnih podatkov. Osnovna predpostavka je, da imenovana zakona ne dajeta jasnih navodil za ravnanje z zdravstvenimi podatki v vseh življenjskih situacijah, da bi nudila podlago za sankcioniranje. S pomočjo analize neosebnih virov, kot so pravni akti in sodne odločbe slovenskega in evropskega sodišča, ki urejajo in obravnavajo področje varovanja zasebnosti in zdravstvenih podatkov, so predstavljeni posegi v zasebnost in njim ustrezne sankcije. Varovanje zdravstvenih podatkov vpliva na pacientovo osebnost, neupravičeno razkritje pa ima lahko posledice za zdravstvenega delavca. Prispevek je zaključen z ugotovitvijo, da je domača zakonodaja premalo določna, da bi v primerih zdravstvenih podatkov zanesljivo varovala zasebnost pacienta.
Ključne besede: zasebnost, dostojanstvo, zdravstveni podatki
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 154; Prenosov: 0 |
3. Teoretski koncepti, družboslovne raziskave ter izzivi za izkoreninjenje pojava trpinčenja med in nad zaposlenimi v zdravstveni negi : theoretical concepts, sociological research and future challengesSonja Robnik, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Trpinčenje na delovnem mestu je pojav, ki zdravstvene nege ni zaobšel. Ta poklicna dejavnost je bila v Sloveniji prva, ki je storila pomembne korake za prepoznavanje, preprečevanje in odpravo nasilja med svojimi zaposlenimi in nad njimi. Prizadevanje, da pojav postane še bolj prepoznaven, viden ter raziskan, je glavni izziv za prihodnost. Namen članka je predstaviti glavne teoretske koncepte in raziskave tega pojava v Sloveniji in v tujini. Metode: Uporabljena je bila opisna raziskovalna metoda, pregled literature. Od 282 izbranih virov je podrobneje analiziranih 16 takšnih, ki prinašajo pomembnejše definicije pojava trpinčenja na delovnem mestu in 15 takšnih, ki predstavljajo rezultate raziskav tega pojava. Razprava in zaključki: Ko želimo pojav opredeliti, naletimo na tri glavne ovire: prvič, na odsotnost enotne zakonske definicije na področju Evropske unije; drugič, ker je pojav po naravi subtilen in ga niti žrtev niti delovna ali socialna okolica običajno ne opazujejo skozi časovno dimenzijo in kontekst, ga je težje prepoznati in tretjič, za opis istega pojava poznamo veliko različnih poimenovanj. Zaradi teh ovir je skorajda nemogoča mednarodna primerljivost raziskav. Pri različnih definicijah in teoretskih pristopih lahko najdemo nekaj stičnih točk: prvič, gre za nasilje; drugič, enkratno nasilno dejanje še ni trpinčenje; tretjič, ključni element je moč oziroma njena zloraba in četrtič, pojav žrtvam povzroča škodo.
Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, socialne interakcije, dostojanstvo, sovražno delovno okolje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 230; Prenosov: 0 |
4. Pomen tranzicijske pravičnosti za spoštovanje človekovega dostojanstva v povojnih razmerahPetra Kleindienst, Matevž Tomšič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se osredotoča na pomen tranzicijske pravičnosti in narodne sprave za stabilizacijo demokracije v postavtoritarnih in postkonfliktnih družbah, pri čemer ima ključno vlogo uresničevanje človekovega dostojanstva. Članek poudarja, da stabilizacija demokracije zahteva odgovoren odnos do preteklosti, predvsem skozi prepoznavanje in popravo zlorab nedemokratičnih režimov. Tranzicijska pravičnost se pojavlja kot ključni mehanizem, ki ne zagotavlja zgolj pravnih sredstev za uveljavljanje odgovornosti, temveč tudi prispeva k popravi in obnovi družbenega tkiva, kar krepi realizirano dostojanstvo posameznikov, zlasti žrtev. Avtorja ugotavljata, da je uspeh tranzicijske pravičnosti pogosto omejen zaradi ideološke polarizacije, hegemonije elit in politizacije procesa, kar lahko ovira doseganje prave narodne sprave in stabilne demokracije.
Ključne besede: tranzicijska pravičnost, človekovo dostojanstvo, demokracija, narodna sprava
Objavljeno v DiRROS: 19.08.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 153
 Celotno besedilo (3,31 MB) |
5. Ustavno sodišče Republike Slovenije kot varuh človekovega dostojanstvaBoštjan Kolarič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Človekovo dostojanstvo ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavljata vrednostni središči Republike Slovenije, ki se je tako oddaljila od SFRJ, ki ni delovala kot pravna
država in v kateri so bile hudo kršene človekove pravice. Ustavno sodišče Republike Slovenije se je v začetnem obdobju delovanja opredelilo tudi do prejšnjega režima ter njegovih kršitev
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kar je pomembno
vplival ustavni sodnik dr. Lovro Šturm. V številnih sodnih odločbah in ločenih mnenjih je med drugim ugotovilo, da so bile
pojavne oblike nasilja komunističnega totalitarnega režima na
Slovenskem protipravne, saj so bili pravni predpisi nelegitimni,
večina jih je bila sprejeta in uporabljena kot sredstvo za nasilje in
izvedbo komunistične revolucije ter vzpostavitev totalitarnega
režima. Pravosodje pa je bilo politično uporabljeno in zlorabljeno kot pomoč pri izvedbi revolucije in njenem vzdrževanju vse
do padca komunističnega totalitarnega režima leta 1990.
Ključne besede: Slovenija, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sodne odločbe, ločena mnenja, človekovo dostojanstvo, Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uredba o vojaških sodiščih
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 482; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. |
