1. |
2. Vidik medicinskih sester o družbenih omrežjih in njihovem vplivu na duševno zdravje : kvalitativna raziskavaAnton Grmšek Svetlin, Melita Peršolja, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Medicinske sestre poročajo o vsakodnevni uporabi družbenih omrežij v trajanju od ene ure do treh ur, predvsem v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z delom. Namen raziskave je bil ugotoviti vidik medicinskih sester o uporabi družbenih omrežij na primeru duševnega zdravja in njihovemu vplivu na duševno zdravje.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda dela. Podatki so bili pridobljeni z delno strukturiranimi intervjuji v treh sestavnih delih vprašanj: (1) družbena omrežja, (2) duševno zdravje in (3) e-profesionalizem. Namenski vzorec sestavlja sedemnajst medicinskih sester v starosti med 20 let in 64 let, ki delajo na različnih področjih zdravstva. Opravljena je bila tematska analiza zbranih odgovorov.Rezultati: V analizi podatkov so bile identificirane tri teme: (1) vidik medicinskih sester o uporabi družbenih omrežij, (2) uporaba družbenih omrežij na delovnem mestu medicinskih sester ter (3) vidik medicinskih sester na vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje. Udeleženci intervjujev so poudarili, da je vpliv družbenih omrežij pogojen z naravo vsebin, s katerimi posameznik prihaja v stik. Pri tem so poudarili pomen zanesljivosti virov informacij, prisotnosti nasilnih ali škodljivih vsebin, čas, namenjen uporabi družbenih omrežij, ter vidike, povezane z varovanjem zasebnosti pacientov in ohranjanjem ugleda zdravstvene nege kot profesije.Diskusija in zaključek: Medicinske sestre menijo, da družbena omrežja pomembno vplivajo na duševno zdravje. Kaže se potreba po vključevanju e-profesionalizma v izobraževalne programe za spodbujanje odgovorne in varne uporabe družbenih omrežij v profesionalnem življenju in zasebnih situacijah.
Ključne besede: digitalizacija, digitalna orodja, e-profesionalizem, razvade, digitalna pismenost, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 101; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (161,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Digitalizacija evidence delokrogov Laboratorija za fiziologijo in genetiko na Gozdarskem inštitutu SlovenijeDavid Debevc, Barbara Štupar, Veronika Končan, Marko Bajc, Nataša Šibanc, Rok Damjanić, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: eLAB, digitalizacija, laboratorij, fiziologija rastlin, genetika
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 509; Prenosov: 148
Celotno besedilo (455,94 KB) |
5. Razvoj naslovja v slovenskih tiskanih in spletnih medijih : jezikovna, stilna in medijska preobrazbaMonika Kalin Golob, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovanje naslovov v slovenskem poročevalstvu se je začelo v 70. letih z raziskavami Toma Korošca, ki je naslovom pripisal ključno vlogo zaradi njihove vizualne in jezikovne izrazitosti. Naslovi so namenjeni hitremu informiranju in pritegovanju pozornosti, kar je bilo pomembno že ob prelistavanju časopisov, danes pa še bolj ob preletavanju spletnih portalov. Z razvojem medijev, komercializacijo in digitalizacijo se spreminjajo njihova struktura, dolžina in jezikovne izbire. Razvoj naslovja odraža tehnološke in družbeno-kulturne spremembe, zaradi česar je pomemben kazalnik razvoja poročevalstva. Prispevek združuje pregled zgodovinskega razvoja naslovja, vpliv tabloidizacije in digitalizacije ter slovenskih jezikoslovnih raziskav tega pojava.
Ključne besede: naslov, poročevalstvo, digitalizacija, tabloidizacija, jezikoslovje
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 690; Prenosov: 263
Celotno besedilo (757,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Izdelava prototipa uporabniškega vmesnika za interaktivni Tesnièrjev Lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščiniValentina Teršek, Primož Weingerl, Mojca Schlamberger Brezar, Urška Stanković Elesini, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V sestavku je predstavljen del procesa izdelave interaktivnega Tesnièrjevega Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini. Predstavljeno delo se osredotoča na razvoj uporabniškega vmesnika in zajema naslednje korake: analizo podobnih obstoječih interaktivnih atlasov, raziskavo uporabnikov, načrtovanje uporabniške izkušnje, oblikovanje vmesnika in izdelavo prototipa. Rezultat predstavljenega dela je delujoč prototip, ki bo služil kot osnova za njegov končni razvoj interaktivnega Tesnièrjevega lingvističnega atlasa.
Ključne besede: Lucien Tesnière, digitalizacija, interaktivnost, lingvistični atlas, prototip, uporabniški vmesnik
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2026; Ogledov: 532; Prenosov: 270
Celotno besedilo (6,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Lucien Tesnière in njegov Atlas za študij dvojine: aktualizacija po 100 letih izidaMojca Schlamberger Brezar, Valentina Teršek, Primož Weingerl, Urška Stanković Elesini, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Tesnièrjev L’Atlas pour servir à l’étude du duel en slovène iz leta 1925 je v letu 2022 v prevodu kot Atlas za študij dvojine v slovenščini doživel pomembno aktualizacijo. V interdisciplinarnem projektu med Filozofsko fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani je bil izdelan digitalni prototip atlasa. V članku podajamo zgodovinske okoliščine nastanka atlasa, njegovo recepcijo, dolgo pot do prevoda, izdelavo prototipa in načrte za projekte, ki jih omogoča digitalizacija.
Ključne besede: Atlas za študij dvojine v slovenščini, Lucien Tesnière, prevod, interdisciplinarni pristop, digitalizacija
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2026; Ogledov: 549; Prenosov: 262
Celotno besedilo (811,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu : ključni izziviGrega Strban, Katarina Kresal Šoltes, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Platformno delo je sodobna oblika nestandardnega organiziranega in plačanega dela, ki poteka preko digitalne platforme dela, ki organizira, vodi in nadzoruje delovni proces s pomočjo avtomatiziranih sistemov spremljanja in odločanja, tako imenovanega algoritemskega upravljanja. Platformno delo sodi na področje uporabe visokotveganih sistemov umetne inteligence (UI), prav tako so osebe, ki opravljajo platformno delo v bolj tveganem delovno in socialnopravnem položaju in zato lahko izpostavljene povečanemu tveganju za prekarnost. To sta tudi ključna izziva pri reguliranju ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu.
Ključne besede: digitalna platforma dela, platformno delo, umetna inteligenca, prekarnost, dostojno delo, digitalizacija, algoritmično upravljanje
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 433; Prenosov: 168
Celotno besedilo (143,01 KB) |
9. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju : digitalizacija vzgoje in izobraževanja - priložnosti in pasti2023, znanstvena monografija Povzetek: Pričujoča monografija z naslovom »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti« se osredotoča na kompleksne spremembe, ki jih prinaša digitalizacija ter vključevanje digitalnih tehnologij v izobraževalne procese, ter ponuja različne razmisleke ter poglede na ta proces, saj razčlenjuje večplastne razsežnosti te spremembe in preučuje zapleteno mrežo politik, ki jo podpirajo. Sestavljena je iz dveh delov, od katerih je vsak posvečen samostojnemu, a kljub temu prepletenemu vidiku te digitalne preobrazbe.
Ključne besede: digitalna tehnologija, digitalizacija v izobraževanju
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2025; Ogledov: 848; Prenosov: 465
Celotno besedilo (5,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Sistematična preureditev mestnih ulic : prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtoviMarie-Therese Fallast, Sanela Pansinger, Gerald Krebs, Andreas Zobl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.
Ključne besede: podnebne spremembe, mesta, javni prostor, senzorska tehnologija, digitalizacija, ulično odvodnjavanje, padavinske vode, gospodarjenje z vodami
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 2415; Prenosov: 411
Celotno besedilo (371,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
