1. Ženski katoliški redovi, kongregacije in družbe v slovenskem zdravstvu v prvi polovici 20. stoletjaBor Zavrl, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Redovnice karitativnih katoliških redov so bile v prvi polovici 20. stoletja v slovenskem zdravstvu, predvsem njegovi kurativni veji, glavna delovna moč. Za ustanove, v katerih so delovale, so skrbele celostno, opravljale so od najnižjih del do vodstvenih funkcij. Do preloma je prišlo leta 1948, ko je nova povojna oblast tudi v slovenskem kurativnem zdravstvenem varstvu uvedla velike spremembe. Takrat so redovnice dokončno odpustili iz slovenskih zdravstvenih in socialnih ustanov ter jih zamenjali s civilnim osebjem.
Ključne besede: redovnice, zdravstvo, bolnišnica, karitativno delo, 20. stol.
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 37; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vidno in nevidno : Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, analizeJožef Muhovič, 2018, znanstvena monografija Povzetek: Knjiga, ki je pred vami, je zrasla iz mnogih lastnih in tujih izkušenj pri soočanju z vsebino likovnih umetnin.1 Ta, kot je znano, ni niti preprosta niti očitna niti prinešena na krožniku, ampak jo je potrebno v delu iskati in najdevati s posebno človeško dejavnostjo, ki jo ob različnih priložnostih in na različnih stopnjah kompleksnosti imenujemo opazovanje, vživljanje, doživljanje, izkušanje, uvid, analiza, interpretacija, kritika, hermenevtika ipd. Poimenovanja kažejo, da je dejavnost istočasno nekaj spontanega in osebnega, nekaj strokovnega in proceduralnega, nekaj vrednostnega in polemičnega, predvsem pa večplastnega, večstopenjskega in zahtevnega. Formalna likovna
analiza tega dogajanja ne obsega v celoti. Prej bi bilo mogoče reči, da
je njegova propedevtična, pripravljalna disciplina, neke vrste sistematična refleksija likovne forme in njenih semantičnih izvirov. Ta refleksija postane bistvena, ko se pojavi potreba po tem, da spontano doživetje umetniškega dela vstopi v preciznejšo fazo »drugega branja«. In absolutno takrat, ko se likovna forma dojame kot integracijsko polje med eksplicitnim in implicitnim in se je na tem interaktivnem terenu potrebno znajti.
Formalna likovna analiza ni odvod nobenega umetniškega ali teoretskega
-izma, ampak prizma, leča, ki usmerja svetlobo in pogled na tista mesta
oziroma »točke«, na katerih se je v umetniškem delu ugnezdila vzajemnost med fakti in njihovo signifikantnostjo.
Ta vidik zahteva neke vrste filozofski vpogled. Gre za točke, ugotavlja filozof Christoph Menke, »na katerih izkustvo šele lahko postane estetsko. Kajti prav v trenutku, ko daje deskripcija umetniškega objekta čutiti neuspeh, ki žene opisovalca k razumevanju znakovnosti, umetniški objekt preneha biti gola stvar in postane /.../ način iz-kazovanja stvari. In prav v trenutku, ko daje razumevanje znaka čutiti neuspeh, ki sili k deskripciji predmetnosti, umetniški objekt ni več goli znak, ampak vznik, rojstvo znaka. Znakovnost stvari, stvarnost znakovnega – takšno janusovsko2 naravo ima pojavljanje umetniškega objekta v estetskem izkustvu. Kaj ta objekt je, je mogoče dojeti le skozi to, kar kaže. Pa tudi temu, kar kaže, temu, o čemer govori, in nam daje razumeti, je mogoče priti na sled zgolj s pomočjo načina, na katerega obstaja: način, na katerega se umetniški objekt kaže, namreč določa, kaj je sposoben kazati in pokazati.«3
Če sledim Menkeju, so najbolj ključna mesta v formalni matrici likovnih
form tista, v katerih se likovna zunanjost vidno (površinska struktura) srečuje in »spleta« z diskretno likovno notranjostjo (globinska struktura), saj se na njih bolj realno in celovito kot na katerih koli drugih mestih pokaže način, na katerega forma obstaja. Način obstoja forme pa je, kot rečeno, osnova vsega, kar forma kaže, tematizira, označuje in pomeni. Zato za formalno likovno analizo kot propedevtično disciplino likovne hermenevtike ni in ne more biti bolj odločilnega
vprašanja, kot je vprašanje, kako priti na sled tem delikatnim vstopnim
točkam.
Ključne besede: likovna umetnost, umetniško delo, likovna analiza
Objavljeno v DiRROS: 05.02.2026; Ogledov: 54; Prenosov: 34
Celotno besedilo (40,65 MB) |
3. Odnos diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni, do raziskovanja v zdravstveni negiFilip Krajnc, Saša Kadivec, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstvena nega je znanstvena disciplina, zato morajo diplomirane medicinske sestre v prihodnosti z raziskovalnim delom slediti znanstvenoraziskovalnemu razvoju. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja, s katerimi ovirami se srečujejo pri tem in v kolikšni meri se odločajo za raziskovalno delo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo strukturiranega vprašalnika med 110 diplomiranimi medicinskimi sestrami v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s koeficientom Cronbach alfa (Cronbach % = 0,72). Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2018. Uporabljeni sta bili opisna statistika in bivariatna analiza z Mann-Whitneyevim in Kruskal Wallisovim testom. Rezultati: Diplomirane medicinske sestre se v večini strinjajo (x = 4,23, s = 0,895), kako pomembno je, da zdravstvena nega temelji na dokazih. Oviro pri raziskovanju jim predstavljata znanje (x = 3,39, s =1,000) in pomanjkanje časa (x = 3,76, s = 0,877). Diplomirane medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni so raziskovanju bolj naklonjene (x = 4,16) kot tiste na primarni ravni (x = 3,79, U = 1102,00, p = 0,008). Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre se strinjajo, da je z dokazi podprta praksa v zdravstveni negi nujna. V raziskovanje se ne vključujejo zaradi pomanjkanja znanja, časa in pomanjkanja podpore sodelavcev. Za dvig ravni raziskovanja med medicinskimi sestrami je treba prenesti rezultate raziskav v prakso, izboljšati znanje medicinskih sester tako na področju raziskovanja kot uporabe pridobljenih rezultatov v praksi.
Ključne besede: dokazi podprta praksa, znanstvenoraziskovalno delo, izobraževanje, ovire, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 113; Prenosov: 76
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki : ocene študentov zdravstvene nege in medicineMaja Strauss, Jana Goriup, Miljenko Križmarić, Anton Koželj, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Dobrosodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami omogoča višjo kakovost zdravstvene obravnave pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki ocenjujejo študenti zdravstvene nege in medicine.Metode: V neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bila uporabljena Jeffersonova lestvica za oceno sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami. V priložnostni vzorec je bilo zajetih 428 študentov. Od tega 235 (54,9 %) študentov zdravstvene nege in 193 (45,1 %) študentov medicine. Podatki so bili analizirani z bivariatno statistiko in t-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede na spol anketirancev, pri nekaterih trditvah pa tudi glede na vrsto študija. Anketiranke so se v večji meri strinjale s trditvami. Največja razlika glede na spol anketiranih je bila pri trditvi, da bi morali biti študentje medicine in zdravstvene nege vključeni v timsko delo, da bi razumeli svoje vloge (t = 2,59, p = 0,010). Študentje zdravstvene nege so se večinoma bolj strinjali s trditvami kot študentje medicine. V primerjavi med vrstama študija je bila največja razlika glede strinjanja pri trditvi %Na medicinsko sestro je treba gledati kot na zdravnikovo sodelavko in kolegico in ne kot na pomočnico% (t = 15,24, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v oceni odnosov med medicinskimi sestrami in zdravniki glede na spol anketiranih ter vrsto študija. Razlike glede različnih pogledov študentov obeh fakultet ponujajo priložnost za načrtovanje obeh izobraževanih programov.
Ključne besede: sodelovanje, študentje, timsko delo, zdravstveni delavci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 96; Prenosov: 64
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Povezava med neprespanostjo in delazmožnostjo zaposlenih v zdravstveni negiMelita Peršolja, Anamarija Mišmaš, Mihaela Jurdana, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Spanje je aktivni proces, ki pomembno vpliva na kakovost delovnega življenja. V ta namen je bila izvedena raziskava o odnosu med neprespanostjo in delazmožnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Metode: V kvantitativni opisni raziskavi so bili v letih 2014 in 2015 obravnavani zaposleni iz ene splošne bolnišnice in dveh domov upokojencev v Sloveniji. Z enostavnim slučajnostnim izborom je bilo v stratificiran vzorec vključenih 21,26 % (n = 81) v zdravstveni negi zaposlenih žensk iz teh treh zavodov. Podatki, pridobljeni z anketo (Cronbach % = 0,624), so bili analizirani z deskriptivno statistiko in s korelacijsko analizo. Rezultati: Večina anketirank opravlja od tri do sedem nočnih izmen mesečno (x = 3,76, s = 2,51). Vse anketiranke imajo težave z nespečnostjo (n = 81, 100 %), večina jih s težavo ostaja budnih na delovnem mestu (n = 52, 64,2 %). Težave z budnostjo na delovnem mestu se povezujejo s slabšim splošnim počutjem (r = 0,236, p = 0,034) in so pogostejše ob večjem številu nočnih izmen v mesecu (r = %0,322, p = 0,003). Anketiranke so mnenja, da neprespanost povečuje verjetnost napak pri delu (n = 60, 74,1 %), upočasnjuje hitrost odzivanja na nepričakovane urgentne situacije na delovnem mestu (n = 58, 71,6 %) ter slabo vpliva na njihovo komunikacijo s pacienti (n = 48, 59,2 %). Diskusija in zaključek: Podobno kot druge tuje raziskave o zaposlenih v zdravstveni negi tudi ta potrjuje, da se neprespanost zaradi nočnega dela povezuje s slabšim počutjem, utrujenostjo in zmanjšano delazmožnostjo.
Ključne besede: neprespanost, izmensko delo, kakovost življenja, kakovost dela, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 72; Prenosov: 26
Povezava na datoteko |
6. Medpoklicno izobraževanje zaposlenih v nujni medicinski pomočiVladka Železnjak, Brigita Skela-Savič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Izobraževalni sistem za delo v zdravstvenem timu nujne medicinske pomoči v Sloveniji ima pomanjkljivosti in potrebuje spremembe. Namen raziskave je bil ugotoviti vsebine teoretičnih znanj in praktičnih veščin, za katere bi se morali izobraževati in usposabljati člani vseh poklicnih skupin tako v času šolanja kot v času opravljanja dela v nujni medicinski pomoči. Metode: Uporabljena je bila triangulacija metod; kvalitativna metoda z uporabo delno strukturiranega intervjuja kot tehnike zbiranja podatkov med 30 zaposlenimi v timu nujne medicinske pomoči ter metoda delfi za ugotavljanje in usklajevanje mnenj o predlaganih ukrepih v sedmih vsebinskih sklopih pri 27 respondentih, razdeljenih v tri skupine: zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči, vodje enot nujne medicinske pomoči, oblikovalci zdravstvene politike. Metoda delfi je bila izvedena v dveh krogih. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi so mnenja, da je v času šolanja pridobljenega premalo znanja in veščin za delo v nujni medicinski pomoči. Menijo, da bi bil s spremembo izobraževalnega sistema ter uvedbo medpoklicnega izobraževanja tako v času šolanja kot v času zaposlitve sistem izvajanja nujnih ukrepov učinkovitejši. Diskusija in zaključek: Strokovnjaki s področja nujne medicinske pomoči predlagajo dobre prakse drugih organizacijskih in izobraževalnih modelov, tj. skupno izvajanje kliničnih vaj iz urgentne medicine in medpoklicno izobraževanje s simulacijskimi scenariji za vse poklicne skupine, sodelujoče v enotah nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: timsko delo, timsko izobraževanje, medpoklicno sodelovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 80
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah : primer arterijske hipertenzijeMarija Petek Šter, Branko Šter, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diplomirane medicinske sestre se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobražujejo. Namen raziskave je bil preveriti potrebo in oceniti uspešnost izobraževanja za diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah za področje arterijske hipertenzije. Metode: Vključene so bile diplomirane medicinske sestre (n = 143), ki so obiskovale petintrideseturno urno izobraževanje o arterijski hipertenziji v času od januarja 2012 do marca 2013. Ugotavljali smo spremembo v znanju o vodenju bolnika z arterijsko hipertenzijo, zadovoljstvo udeležencev s celotnim modulom in posameznimi vsebinami modulov ter izbranimi učnimi metodami. Uporabili smo kvantitativno (deskriptivna statistika, parni t-test, enovzorčni t-test) in kvalitativno analizo podatkov. Rezultati: Z vstopnim testom so bile prepoznane velike razlike v znanju udeležencev (zbrali so med 15,0 % in 100,0 % točk). Z izobraževanjem se je njihovo znanje pomembno izboljšalo (vstopni test 56,6 % vs. končni test 89,1 %, p < 0,001). Zadovoljstvo s celotnim modulom in posameznimi deli modula je bilo visoko: povprečna vrednost za celoten modul na lestvici od 5 do 10 je znašala 8,6 (s = 1,3). Metode poučevanja so bile ocenjene kot ustrezne: povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5 je bila 4,6 (s = 0,6). Udeleženci so najbolj pohvalili uporabnost in kakovost predavanj, dostopnost predavateljev in povezovanje teorije s prakso preko prikazov praktičnih primerov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve naše raziskave podpirajo potrebo po dodatnem izobraževanju diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah s področja arterijske hipertenzije.
Ključne besede: družinska medicina, timsko delo, kakovost, ocena potrebe, zadovoljstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 96; Prenosov: 36
Povezava na datoteko |
8. Emocionalno delo v zdravstveni negiŠpela Hvalec, Klavdija Kobal Straus, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Pojem emocionalnega dela le počasi postaja prepoznan kot termin, poznavanje pomena in vrednotenje emocionalnega dela v praksi pa je še vedno neustrezno ali celo nepriznano. Zdravstvena nega je profesija, kjer emocionalno delo igra pomembno vlogo in posledično pomembno vpliva na prepoznavanje kakovosti storitev in zadovoljstva s storitvami. Namen raziskaveje bil ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi doživljajo in prepoznavajo emocionalno delo. S pomočjo zastavljenih hipotez smo preverjali, ali zaposleni na področju zdravstvene nege in oskrbe emocionalno delo doživljajo kot obremenitev (H1); ali je po njihovem mnenju emocionalno delo ustrezno prepoznano in vrednoteno (H2) ter kako emocionalno delo vpliva na odnose v družinah zaposlenih (H3). Metode: Članek temelji na deskriptivni metodi dela. Podatki v teoretičnem delu so pridobljeni z analizo domače in tuje literature. Pri iskanju gradiva smo uporabili ključne besede: emocionalnodelo / emotional labour/labor, zdravstvena nega / nursing care, kakovost storitev / quality of service, čustva/emotions, čustvena inteligenca / emotional intelligence. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Uporabljen je bil za potrebe raziskave oblikovani anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa. Na koncu vprašalnika smo anketiranim podali tudi možnost prostega odgovora, v katerem so lahko strnili svoje misli in stališča do emocionalnega dela. V raziskavi je sodelovalo 72 oseb. Rezultati: Zaposleni na področju zdravstvene nege menijo, da je emocionalno delo pomemben element kakovosti storitev, ki jih izvajajo, in da obenem pomembno vpliva na njihovo obremenjenost pri delu. Posledično ocenjujejo, da je pomen emocionalnega dela premalo prepoznan in nezadostno vrednoten. Diskusija in zaključek: Emocionalno delo ima pomemben vpliv na dojemanje kakovosti storitevna področju zdravstvene nege, zato mu bo stroka morala priznati večji pomen.
Ključne besede: emocionalno delo, zdravstvena nega, kakovost storitev, čustva, čustvena inteligenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 115; Prenosov: 0 |
9. Koordinirana obravnava v skupnostiKlavdija Kobal Straus, Tanja Vidmar, 2011, strokovni članek Ključne besede: duševno zdravje, bolniki, duševne motnje, psihiatrija, obravnava, zakonodaja, osebni načrt, socialno delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 95; Prenosov: 0 |
10. Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih : kvalitativna opisna raziskavaMatic Petrovič, Tamara Milić, Valentina Masten, Sabina Ličen, Mirko Prosen, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih je pomembna za zagotavljanje kakovostne oskrbe. Raznolikost pozitivno vpliva na izkušnje in razumevanje potreb pacientov ter ustvarja boljšo timsko dinamiko. Namen raziskave je bil preučiti prisotnost različnih kultur v zdravstvenih timih in stališča zdravstvenih delavcev o kulturnih raznolikostih.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem, ki je vključeval demografske podatke in odprta vprašanja o izkušnjah zdravstvenih delavcev s kulturno raznolikostjo v zdravstvenih timih. Namenski vzorec je vključeval 28 zdravstvenih delavcev različnih zdravstvenih ved. Intervjuji so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje tematske kategorije: (1) vloga strokovnega znanja in profesionalnega pristopa pri zagotavljanju kakovostne oskrbe, (2) pomen dobre komunikacije in sposobnost prilagajanja; (3) pomembnost dinamike in podpore v zdravstvenem timu ter (4) kulturna raznolikost in pogledi zdravstvenih delavcev. Večina meni, da kulturna raznolikost obogati izkušnje in prispeva k empatiji.Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi so izpostavili tako pozitivne kot negativne izkušnje s kulturno raznolikostjo. Izkazalo se je, da se lahko različna znanja, izkušnje in poglede v timu uspešno poveže, če so vzpostavljeni spoštljivi odnosi in jasno opredeljene strokovne smernice, ki služijo kot vodilo za kakovostno opravljanje zdravstvene oskrbe v kulturno raznolikih timih.
Ključne besede: sprejemanje kultur, zdravstveni delavci, etničnost, komunikacija, timsko delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 105; Prenosov: 55
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
