1. Multidisciplinarna in stopenjska obravnava bolnikov z morbidno debelostjoMiha Tavčar, Tea Jedlovčnik, Marija Kaliterna, Tadeja Pintar, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Debelost je kronična, napredujoča presnovna bolezen, ki je globalni javnozdravstveni problem. Z debelostjo so povezane številne pridružene bolezni in posledični zapleti. Obvladovanje bremena debelosti je zahtevno in nujno vključuje bolnika, ustrezno zdravstveno infrastrukturo, napredna znanja in vse družbene deležnike. Obravnavadebelosti je multidisciplinarna in stopenjska; vključuje manj invazivne in glede na klinične okoliščine nujne invazivne metode zdravljenja ob upoštevanju bolnikovih značilnosti in pridruženih bolezni. Multidisciplinarnost temelji na specialistih: družinski zdravnik, endokrinolog, pulmolog, kirurg, anesteziolog, psihiater, psiholog, strokovnjak za kognitivno-vedenjsko terapijo, dietetik in kineziolog, fiziater, specialist za ustno zdravje. Takšna obravnava pomembno zmanjšuje celokupno incidenco kratkotrajnih in dolgotrajnih zapletov, izboljša zdravljenje in sledenje debelosti pridruženih bolezni in omogoča boljšo kontrolo izgube prekomerne telesne teže. Bolnikom, ki glede na obstoječa priporočila izpolnjujejo pogoje za kirurško zdravljenje debelosti, je treba predstaviti in ponuditi možnost zdravljenja s posegi metabolično bariatrične kirurgije. Ob ustreznih intervencijah, s katerimi dosežemo zmanjšanje prekomerne telesne mase in izboljšanje z debelostjo povezanih bolezni, je za uspeh zdravljenja potrebno nujno dolgotrajno sledenje pri specialistih po priporočenih shemah za sledenje bolnikov po posegih metabolično bariatrične kirurgije. Tveganje za prehranske in presnovne zaplete je povezano z vrsto posega metabolično bariatrične kirurgije, ob tem je potrebna ustrezna in pravilna izbira nadomestne prehranske formule
ter prehransko sledenje pred kirurškim posegom in po njem. Po masivni izgubi telesne teže ima 96 % bolnikov funkcionalne in estetske težave z odvečno kožo, kar negativno vpliva na fizično in psihosocialno zdravje ter pomembno ovira vsakodnevne dejavnosti, zato je poseg rekonstrukcije z vidika splošnega telesnega zdravja nujen. Ključne besede: morbidna debelost, obravnava bolnikov z morbidno debelostjo, metabolično bariatrična kirurgija, preoblikovanje telesa po masivnem hujšanju, plastična in rekonstrukcijska kirurgija, zapleti zdravljenja Objavljeno v DiRROS: 15.08.2026; Ogledov: 231; Prenosov: 71
Celotno besedilo (362,22 KB) |
2. Spremembe življenjskega sloga za zdravljenje nealkoholne maščobne bolezni jeter pri otrocihTjaša Kitanovski, Žan Garvas, Jernej Brecelj, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pediatrična nealkoholna maščobna jetrna bolezen zaradi epidemije otroške debelosti postaja vse pogostejša zdravstvena težava – pojavlja se pri do 36,1 % debelih otrok. Odrasli z nealkoholno maščobno jetrno boleznijo z začetkom v otroštvu imajo večje tveganje za zgodnje in hujše zaplete bolezni, zato je pomembno, da otroke z nealkoholno maščobno jetrno boleznijo zgodaj odkrijemo in zdravimo. Na nealkoholno maščobno jetrno bolezen pri otroku pomislimo, ko najdemo patološke izvide laboratorijskih preiskav ali ugotovimo jetrno zamaščenost na slikovni preiskavi ali jetrni biopsiji (zlati standard za postavitev diagnoze) v povezavi s prisotnimi dejavniki tveganja (npr. debelost). Najboljši način zdravljenja je še vedno sprememba življenjskega sloga, ki vključuje zdrav način prehrane, povečano telesno dejavnost in izboljšano kvaliteto spanca, s čimer skušamo doseči izgubo prekomerne telesne mase pri otroku, kar izboljša jetrno patologijo. Obravnava otroka mora biti večdisciplinarna, saj nealkoholna maščobna jetrna bolezen in debelost izvirata iz in vplivata na različne vidike otrokovega življenja. Ker so dolgoročno intervencije izgube telesne mase pri otroku uspešne v manj kot 10 %, je za dosego najboljših dolgoročnih rezultatov smiselno v obravnavo vključiti tudi otrokovo družino, ki je glavni vzrok otrokovih (ne)zdravih navad. Ključne besede: nealkoholna maščobna jetrna bolezen otrok, otroci, debelost, nefarmakološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 85
Celotno besedilo (205,24 KB) |
3. Amylin : from mode of action to future clinical potential in diabetes and obesityŠpela Volčanšek, Andrijana Koceva, Mojca Jensterle Sever, Andrej Janež, Emir Muzurović, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Precision diabetology is increasingly becoming diabetes phenotype-driven, whereby the specific hormonal imbalances involved are taken into consideration. Concomitantly, body weight-favorable therapeutic approaches are being dictated by the obesity pandemic, which extends to all diabetes subpopulations. Amylin, an anorexic neuroendocrine hormone co-secreted with insulin, is deficient in individuals with diabetes and plays an important role in postprandial glucose homeostasis, with additional potential cardiovascular and neuroprotective functions. Its actions include suppressing glucagon secretion, delaying gastric emptying, increasing energy expenditure and promoting satiety. While amylin holds promise as a therapeutic agent, its translation into clinical practice is hampered by complex receptor biology, the limitations of animal models, its amyloidogenic properties and pharmacokinetic challenges. In individuals with advanced β-cell dysfunction, supplementing insulin therapy with pramlintide, the first and currently only approved injectable short-acting selective analog of amylin, has demonstrated efficacy in enhancing both postprandial and overall glycemic control in both type 2 diabetes (T2D) and type 1 diabetes (T1D) without increasing the risk of hypoglycemia or weight gain. Current research focuses on several key strategies, from enhancing amylin stability by attaching polyethylene glycol or carbohydrate molecules to amylin, to developing oral amylin formulations to improve patients’ convenience, as well as developing various combination therapies to enhance weight loss and glucose regulation by targeting multiple receptors in metabolic pathways. The novel synergistically acting glucagon-like peptide-1 (GLP-1) receptor agonist combined with the amylin agonist, CagriSema, shows promising results in both glucose regulation and weight management. As such, amylin agonists (combined with other members of the incretin class) could represent the elusive drug candidate to address the multi-hormonal dysregulations of diabetes subtypes and qualify as a precision medicine approach that surpasses the long overdue division into T1DM and T2DM. Further development of amylin-based therapies or delivery systems is crucial to fully unlock the therapeutic potential of this intriguing hormone. Ključne besede: type 2 diabetes, obesity, amylin, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, amilin Objavljeno v DiRROS: 22.04.2026; Ogledov: 376; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Menopavza in metabolni sindromKristina Groti Antonič, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metabolni sindrom je skupek povezanih kliničnih in presnovnih dejavnikov, ki napovedujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilne bolezni. Metabolni sindrom vključuje visceralno debelost, moteno presnovo glukoze, aterogeno dislipidemijo in arterijsko hipertenzijo. Povečana prevalenca metabolnega sindroma v menopavzi je posledica izgube proaktivne vloge estrogenov in povečanih koncentracij androgenov v obtoku, kar povzroči porazdelitev telesne maščobe in razvoj visceralne debelosti. Metabolni sindrom lahko vpliva tudi na tveganje za nastanek raka endometrija in dojke, osteoporoze, kronične ledvične bolezni, srčno-žilnih zapletov ter zmanjšanja kakovosti življenja v menopavzi. Načrtovano hujšanje, omejitev kalorij in telesna aktivnost so povezani z zmanjšanim tveganjem za bolezni endometrija. Poleg sprememb življenjskega sloga se lahko v primeru odsotnosti kontraindikacij predpiše zdravilo metformin, ki zmanjšuje metabolni sindrom, znižuje raven inzulina pri ženskah po menopavzi in je močan zaviralec proliferacije rakavih celic endometrija. Še vedno pa je pri obvladovanju simptomov in nekaterih posledic menopavze najučinkovitejše hormonsko nadomestno zdravljenje. Ključne besede: debelost, menopavza, metabolni sindrom, metformin, sladkorna bolezen tipa 2 Objavljeno v DiRROS: 17.07.2025; Ogledov: 1185; Prenosov: 398
Celotno besedilo (388,15 KB) |
6. Posebnosti anestezije pri morbidno debelem bolniku z rakom : prikaz primeraIztok Potočnik, Tea Nizič, Branka Stražišar, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debeli bolniki imajo pogosto številne pridružene bolezni ter anatomske in presnovne spremembe, ki so povezane z večjim tveganjem za zaplete v perioperativnem obdobju. Debelost tako pomembno vpliva na izbiro anestezijske tehnike in zahteva multidisciplinarni pristop. V prispevku predstavljamo primer 60-letne bolnice z rakom na debelem črevesu in indeksom telesne mase (ITM) 48,1 kg/m2. Perioperativno smo jo obravnavali v skladu s protokolom za hitro okrevanje po kirurškem posegu (angl. Enhanced Recovery After Surgery, ERAS). Pred kirurškim posegom smo ocenili morebitna tveganja in jih upoštevali pri vodenju anestezije med kirurškim posegom. Po posegu smo bolnico obravnavali v enoti intenzivne terapije (EIT). V prispevku se osredotočamo na anesteziološke vidike perioperativnega vodenja. Čeprav je debelost nedvomno pomemben dejavnik tveganja kirurškega zdravljenja, pa v novejših raziskavah poročajo tudi o ugodnih vplivih debelosti z manjšo perioperativno obolevnostjo in smrtnostjo. Gre za t. i. paradoks debelosti, saj čezmerna telesna masa velja za zaščitni dejavnik, ki varuje pred zapleti kirurškega zdravljenja, kar smo potrdili tudi v našem primeru. Hkrati smo opredelili kritične točke pri anesteziji morbidno debelega bolnika in tista področja, na katerih lahko anesteziologi – ob upoštevanju protokola ERAS – pomembno prispevamo k bolnikovemu čim hitrejšemu okrevanju Ključne besede: debelost, indeks telesne mase, kirurgija Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 2105; Prenosov: 569
Celotno besedilo (173,51 KB) |
7. Prikaz primera : adenokarcinom endometrija pri mladi asimptomatski ženskiSuzana Peternelj-Marinšek, Simona Šramek Zatler, Alenka Repše-Fokter, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: maternični vrat, brisi, patologija, endometrijske celice, atipične, adenokarcinom, endometrioidni, debelost Objavljeno v DiRROS: 08.04.2020; Ogledov: 3937; Prenosov: 1174
Celotno besedilo (2,59 MB) |