Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (datiranje) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija
Tom Levanič, Katarina Čufar, Anton Velušček, 1999

Povzetek: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Ključne besede: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (950,76 KB)

2.
The chronology of the silver fir (Abies alba Mill.) from Pohorje, Slovenia
Tom Levanič, Katarina Čufar, 1998

Povzetek: Dendrochronological investigations were made in silver fir (Abies alba Mill.) from Lovrenc, Pohorje, in the NE Slovenia. Tree ring analyses were made in discs of 25 healthy, adult, dominant or co-dominant silver firs and in cores from roof construction of two older rustic buildings from the same region using a LINTAB measuring device nad a TSAP/X of F. Rinn. We constructed the chronology of trees spanning the period of 1785-1996. The chronology of the old house is spanning the period of 1713-1852 and the chronology of barn 1745-1887. It was shown that the last considerable reconstruction of the house roof took place after the end of the growing period of 1952. The dating of the cores containining the outer ring 1887 confirmed the dating based on the carved inscription "1888". The three chronologies were joined into 284 years long silver fir chronology for Pohorje spanning the period of 1713-1996. It was compared with the Slovene silver fir chronology of the Dinaric region. Despite distance and great differences between the two regions there was shown a statistically confirmed similarity of two chronologies with tBP=9.8, GLK=71% and CDI=398. The chronologies have 21 common negative, 21 positive signature years and one common signature interval. Based on this the constructed chronology may be considered as representative for the whole Pohorje. The two chronologies are expected to be a good base to construct a regional Slovene Silver-fir chronology for dating in whole Slovenia. Two Slovene chronologies were compared with the following European silver fir chronologies: South German, stand 1993 (Becker and Siebenlist 1970; Spurk and Friedrich , pers. com.), Bavarian Forest - Germany (Eckstein, Sass 1988), Abetone - Italy (Schweingruber, ITRDB), Bannwald - Switzerland (Schweingruber, ITRDB). Both Slovene chronologies proved to be statistically similar with the two German and the Italian silver fir chronology, but showed no similarity with the Swiss one. The Pohorje chronology correlates better with both German ones and the Dinaric chronology correlates better with the Italian one.
Ključne besede: jelka, Abies alba, datiranje objektov, dendrokronologija, Silver fir, Abies alba, dating of the object, dendrochronology, Slovenia
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2941; Prenosov: 1182
.pdf Celotno besedilo (232,03 KB)

3.
Les Banove hiše v Artičah kot zgodovinski arhiv
Katarina Čufar, Dušan Strgar, Maks Merela, Robert Brus, 2013

Povzetek: Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov - gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Piceaabies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni - cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun - 5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 bruna - dob/graden), 1779-1792 (7 brun - 4 dob/graden in 3 kostanj) in Ž 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.
Ključne besede: identifikacija lesa, dendrokornologija, datiranje, stavbna dediščina, stavbni les, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2860; Prenosov: 1320
.pdf Celotno besedilo (939,25 KB)

4.
Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barju
Katarina Čufar, Anton Velušček, 2003

Povzetek: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Ključne besede: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
DiRROS - Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 635; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (770,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh