1. Tehnični dejavniki aplikacije intramuskularne injekcije : sistematični pregled literatureAleš Vehar, Katja Vehar, Rebeka Lekše, Melita Peršolja, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Aplikacija intramuskularne injekcije predstavlja najpogosteje uporabljen način aplikacije injekcij. Namen raziskave je bil preučiti najnovejše ugotovitve s področja priprave vbodnega mesta in aplikacije intramuskularne injekcije.Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, The Cochrane Library ter ScienceDirect. Uporabili smo naslednje ključne besede: intramuscular injection, instramuscular vaccination, injection site, skin disinfection, injection technique. Pri iskanju smo uporabili tudi Boolove operatorje AND (IN) in OR (ALI). Iskanje literature je potekalo marca in aprila 2021. Za oceno kakovosti posameznih raziskav smo uporabili orodje Critical Appraisal Skills Programme.Rezultati: Izmed 4.208 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 13 člankov. Ugotovitve smo združili v štiri vsebinske kategorije: (1) izbira vbodnega mesta, (2) tehnike intramuskularne injekcije, (3) razkuževanje vbodnega mesta, (4) aspiracija. Diskusija in zaključek: Med zaključki raziskav ni enotnega mnenja glede varne in strokovne aplikacije intramuskularne injekcije. Kot kažejo raziskave, je najprimernejše mesto aplikacije ventroglutealno področje. Razkuževanje vbodnega mesta pred aplikacijo v izvenbolnišničnem okolju ni potrebno, medtem ko je aspiracija priporočljiva zgolj na dorzoglutelnem mestu. Priporoča se aplikacija s tehniko trakcija kože – pritisk – hitro sproščanje mišic, z izbiro igle ob upoštevanju debeline podkožnega maščevja, mesta za aplikacijo in gostote zdravila. Potrebna bi bila izvedba dodatnih raziskav, s katerimi bi lahko oblikovali priporočila za optimalno tehniko intramuskularne injekcije.
Ključne besede: odrasli, intervencija, parenteralna aplikacija, cepljenje, mišica
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 478; Prenosov: 280
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Etiologije črnih koz in vakcinacija : vpliv razumevanja variole na zgodnje obdobje vakcinacije v habsburški monarhijiJaroš Krivec, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava se posveča enemu od glavnih razlogov za zavračanje zgodnje vakcinacije, ki je vezan na samo razumevanje bolezni črnih koz. Zaradi poteka, hitrosti širjenja in stopnje smrtnosti je ta nalezljiva bolezen veljala za eno najhujših nadlog človeštva, je pa tudi edina človeška nalezljiva bolezen, ki je bila izkoreninjena, pri čemer je imela ključno vlogo vakcinacija. V študiji bo raziskano, kakšno je bilo razumevanje variole v času, ki še ne temelji na vednosti o patogenih mikrobih kot povzročiteljih bolezni. Prispevek pokaže, da so običajni ljudje in zdravniki črne koze razumeli različno, poleg tega pa so se različna razumevanja te bolezni spreminjala, medsebojno izključevala, a tudi prepletala in kombinirala. Temeljna ugotovitev članka je, da je razumevanje variole kot prirojene nujnosti, ki prečisti telo, delovalo kot eden glavnih razlogov za zavračanje vakcinacije.
Ključne besede: zgodovina znanosti, socialna zgodovina medicine, črne koze, cepljenje, proticepilstvo, Habsburška monarhija
Objavljeno v DiRROS: 24.01.2026; Ogledov: 578; Prenosov: 297
 Celotno besedilo (143,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Solid cancer patients achieve adequate immunogenicity and low rate of severe adverse events after SARS-CoV-2 vaccinationUrška Janžič, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Nina Fokter Dovnik, Marija Ivanović, Maja Ravnik, Marina Čakš, Erik Škof, Jerneja Debeljak, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: SARS-CoV-2 vaccination in cancer patients is crucial to prevent severe COVID-19 disease course. Methods: This study assessed immunogenicity of cancer patients on active treatment receiving mRNA-based SARS-CoV-2 vaccine by detection of anti-SARS-CoV-2 S1 IgG antibodies in serum, before, after the first and second doses and 3 months after a complete primary course of vaccination. Results were compared with healthy controls. Results: Of 112 patients, the seroconversion rate was 96%. A significant reduction in antibody levels was observed 3 months after vaccination in patients receiving immune checkpoint inhibitors versus control participants (p < 0.001). Adverse events were mostly mild. Conclusion: Immunogenicity after mRNA-based vaccine in cancer patients is adequate but influenced by the type of anticancer therapy. Antibody levels decline after 3 months, and thus a third vaccination is warranted.
Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunogenost, osnovno cepljenje mRNA, čvrsti tumorji, anticancer treatment, immunogenicity, mRNA-based vaccination, solid cancer
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 2587; Prenosov: 1130
Celotno besedilo (2,03 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Učinkovitost (in varnost) cepljenja onkoloških bolnikov proti covidu-19 med aktivnim zdravljenjemTina Zupančič, Cvetka Grašič-Kuhar, 2021, drugi znanstveni članki Povzetek: Onkološki bolniki so bili že ob začetku pandemije covida-19 prepoznani kot skupina s povečanim tveganjem zapletov ob morebitni okužbi z virusom SARS-CoV-2, vendar so bili izključeni iz registracijskih raziskav cepiv proti covidu-19. Šele v zadnjih mesecih imamo na voljo več raziskav, ki so preučevale učinkovitost cepljenja pri onkoloških bolnikih z različnimi načini zdravljenja. Te so pokazale dobro učinkovitost (tako z razvojem humoralnega kot celičnega odgovora) in varnost cepiv predvsem pri bolnikih s solidnimi raki. Pričakovano slabši humoralni odziv je bil pri hematoloških bolnikih oziroma ga skoraj ni bilo pri bolnikih na terapiji anti-CD20 in terapiji z zaviralci Brutonove kinaze. Vendar je bil pri hematoloških bolnikih ohranjen celični odgovor in tako je smiselno cepljenje tudi pri tej skupini bolnikov, tudi s tretjim odmerkom. Pri bolnikih, ki so predhodno preboleli okužbo s SARS-CoV-2 ter bili nato cepljeni, so ugotavljali bistveno boljši humoralni odgovor kot pri cepljenju neprebolevnikov.
Ključne besede: cepljenje, onkološki bolniki, covid-19, humoralni odgovor, celični odgovor
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 6270; Prenosov: 1206
Celotno besedilo (119,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
