Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (centralno živčevje) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv onkološkega zdravljenja na nevrokognitivno funkcioniranje
Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Možganski tumorji so povezani z različnimi težavami v kognitivnem funkcioniranju, ki so odvisni od dejavnikov bolezni, zdravljenja, pa tudi od osebnih dejavnikov bolnika. Kognitivno funkcioniranje ni le manifestacija bolezni, pač pa je tudi en od prognostičnih dejavnikov. Zato je ocenjevanje le-tega pomembno ne le v raziskavah, pač pa tudi pri celostni obravnavi bolnikov z možganskimi tumorji.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, psihologija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 380; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (131,55 KB)

2.
Pozne posledice zdravljenja možganskih tumorjev
Danijela Štrbac, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Posledice po obsevanju možganskih tumorjev v mladosti in otroštvu so lahko obsežne in daleč segajoče. Pojavljajo se nevrokognitivni deficiti, vaskularne spremembe, nevroendokrine spremembe ter sekundarni tumorji. Bistveno je redno spremljanje s strani endokriniologov, psihologov ter obdobne slikovne preiskave.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 422; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (255,24 KB)

3.
Vloga nevroonkologa v obravnavi možganskih tumorjev
Aljoša Andlovic, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Povzetek: Nevroonkologija ima svoje zametke v letu 1970, ko so se začeli prvi terapevtski poskusi. Zdravljenje in obravnava primarnih možganskih tumorjev je zdaj hitro razvijajoče se področje. Nevroonkologija spada med novejše subspecializacije v nevrologiji. Vloga nevro-onkologa (v nadaljevanju nevrologa ) je odvisna od ureditve zdravstvenega sistema v posamezni državi. Ponekod prevzamejo vlogo predpisovalcev kemoterapije in vodenja pacientov. V Sloveniji je vloga nevroo-onkologa drugačna, saj se z neposrednim zdravljenjem ukvarjajo onkologi – radioterapevti.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (119,46 KB)

4.
Obsevanje kraniospinalne osi
Gregor Kos, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Kraniospinalno obsevanje (CSI) zajema celotno cerebrospinalno os (od glave do tekalne vrečke) in ga uporabljamo za zdravljenje tumorjev, ki so nagnjeni k razsoju v cerebrospinalni likvor. Najpogostejša indikacija je meduloblastom, saj se v 20-30 % razširi v likvor, hkrati pa je zelo radiosenzitiven (in ga v 70 % ozdravimo z obsevanjem). CSI je zahtevno zaradi velikega in kompleksnega obsevalnega volumna in potencialnega obsevanja vseh pomembnih organov. Obsevanje zato zahteva skrbno imobilizacijo pacienta (v pediatrični populaciji pogosto s splošno anestezijo) ter izkušeno planiranje.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 409; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (122,82 KB)

5.
Vloga radioterapije v zdravljenju ekstraaksialnih možganskih tumorjev
Uroš Smrdel, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 427; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (139,58 KB)

6.
Onkološka obravnava difuznih gliomov odraslega tipa
Miha Toplak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Sedanja WHO klasifikacija tumorjev še nadalje integrira molekularno-genetske značilnosti tumorjev. Difuzni gliomi odraslega tipa so heterogena skupina tumorjev z različno prognozo in različnimi odzivi na zdravljenje, obravnava po operaciji je odvisna od značilnosti tumorja, dejavnikov tveganja in stanja zmogljivosti bolnika. Pri večini bolnikov s tumorji gradusa 3 in 4 po maksimalni varni resekciji v dobrem stanju zmogljivosti prihaja v poštev kombinirano zdravljenje z obsevanjem in kemoterapijo. Pri tumorjih nizkega gradusa je po kirurški obravnavi eventuelno dodatno zdravljenje individualizirano.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 444; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (148,72 KB)

7.
Stereotaktična radiokirurgija v zdravljenju tumorjev centralnega živčevja
Marija Skoblar Vidmar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Stereotaktična radiokirurgija (SRS) je danes priporočena metoda zdravljenja malignih in benignih možganskih tumorjev kot tudi nevroloških funkcionalnih in vaskularnih motenj. Definirana je kot teleradioterapijska metoda pri kateri je natančno določen tarčni volumen, ki se obseva z biološko visoko tumorsko dozo,v eni ali največ v 5 frakcijah, s strmim padcem doze na robu tarčnega volumna in z lokalno kurativnim namenom. Hyper Arc je dokaj nova in napredna tehnika monoizocentričnega SRS obsevanja multiplih tarč v kratkem času.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 456; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (172,17 KB)

8.
Klinični pomen molekularnih lastnosti
Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V zadnjem desetletju s prihodom novih tarčnih zdravil in imunoterapije z zaviralci imunih kontrolnih točk je bil dosežen preboj tudi pri neodzivnih na sistemsko zdravljenje solidnih rakih. Tako tarčna terapija z malimi molekuli tirozin kinaznih inhibitorjev in imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk v obliki monoklonskih protiteles so privedli do podaljšanje preživetja bolnikom z razsejanim melanomom od manj kot eno leto na šestdeset mesecev. V času personaliziranega sistemskega zdravljenja raka biomarkerji so neizogibno orodje s katerim lahko napovemo odgovor na posamezno terapijo. Ta pregled se osredotoča na do sedaj opažene možnosti uporabe biomarkerjev pri sistemskem zdravljenju možganskih tumorjev.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (152,33 KB)

9.
Novosti v sistemskem zdravljenju možganskih tumorjev pri odraslih
Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Glioblastom je najpogostejši maligni primarni možganski tumor pri odraslih, s srednjo starostno pojavnostjo od 55 do 60 let. Od revizije klasifikacije tumorjev osrednjega živčevja (CNS) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2021 so glioblastomi razdeljeni na dve ločeni diagnozi, ki temeljita predvsem na statusu mutacije izocitrat dehidrogenaze (IDH) in sicer: glioblastom, IDH-divji tip, CNS WHO stopnje 4 in astrocitom, IDH-mutiran, CNS WHO stopnje 4. Na osnovi tega so se prilagodila tudi priporočila za sistemsko zdravljenje in raziskave z novii zdarvili, ki prihajajo. Večino bolnikov z glioblastomom zdravimo s kombiniranim pristopom, ki vključuje adjuvantno postoperativno obsevanje in adjuvantno kemoterapijo s temozolomidom po začetni operaciji. Ob ponovitni je najboljše zdravljenje v okviru kliničnih raziskav, če jih ni na voljo pa bevacizumab ali lomustin. Pri bolniki z mutacijo BRAF zdarvljenje z dabrafenibom in kobimetinibom, pri tumorjih z fuzijo NTRK pa z entrektinibom ali larotrektinibom. Na splošno ne ponujamo same kemoterapije kot začetne terapije za bolnike z astrocitomi z mutacijo IDH, saj ti tumorji niso tako občutljivi na kemoterapijo kot oligodendrogliomi. Potencialna izjema so bolniki z obsežnimi tumorji, ki bi zahtevali zelo veliko RT polje, čeprav je preživetje brez napredovanja bolezni verjetno krajše s temozolomidom kot RT pri bolnikih z astrocitomi. Pri bolnikih z novo diagnosticiranim astrocitomom stopnje 3 z mutacijo IDH se priporoča takojšnja pooperativna RT in adjuvantna kemoterapija, ne glede na stopnjo resekcije ali druge dejavnike tveganja. Pri ponovitvah lahko uporabimo enako terapijo kot pri ponovljenih glioblastomih. Ker pa imajo astrocitomi IDH1 mutacijo so preiskušali tudi Ivosidenib in vorasidenib, ki sta se v zgodnjih raziskavah izkazala za učinkovita, čakamo pa še rezultate faze 3 raziskave INDIGO, preden bo tovrstno zdarvljenje postalo standardno.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (178,75 KB)

10.
Nuklearno medicinske preiskave v nevroonkologiji
Andrej Doma, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zaradi fiziološko intenzivnega metabolizma glukoze v možganih je uporabnost 18F –FDG PET/CT v nevroonkologiji omejena. V zadnjih letih se je za potrebe nevroonkologije razširilo PET slikanje z aminokislinskimi radiofarmaki: analogi metionina, tirozina in DOPA. Natančnost teh vrst slikanja presega MRI s kontrastom za omejitev obsega bolezni v možganih, določanje najagresivnejših področij v tumorju, določanje pooperativnih ostankov tumorja za dodatno radioterapijo ter opredelitev zgodnjih in poznih sprememb po radioterapiji.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (213,05 KB)

Iskanje izvedeno v 2.44 sek.
Na vrh