1. |
2. |
3. Močan napad bukovega rilčkarja skakača v Sloveniji v 2022Andreja Kavčič, 2022, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, bukev, bukov rilčkar skakač, Orchestes fagi, Slovenija, bukova listna uš, Phyllaphis fagi, hiranje
Objavljeno v DiRROS: 23.05.2022; Ogledov: 481; Prenosov: 327
 Celotno besedilo (459,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-118 : opis vzorca: LVG2019/00341: Fagus sylvatica, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2019/00342: Acer pseudoplatanus, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: LVG2019/00341: sum na: Gliva, LVG2019/00342: sum na: GlivaNikica Ogris, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, Ana Brglez, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, bukev, Fagus sylvatica, bukov rak, Neonectria ditissima, Nectria ditissima, Neonectria coccinea, gorski javor, Acer pseudoplatanus, Rhytisma acerinum, javorova katranasta pegavost, toča
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 1962; Prenosov: 113
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spreminjanje naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže - Dleskovške planote v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo obravnava postopne spremembe vegetacije in strukture sestojev ob gradientu nadmorskih višin na Dleskovškovi planoti v Savinjskih Alpah. S klasifikacijo in ordinacijo so identificirane in analizirane značilne skupine gozdov, ki so se razvile ob gradientu nadmorskih višin. Analiza izpostavlja dopolnjevanje obeh tehnik in njune pomanjklivosti, kadar jih uporabljamo neodvisno in samostojno. Kombinirana uporaba obeh tehnik se je izkazala kot primerno orodje za razpoznavanje in analizo notranje strukture vegetacije naravnih gozdov. Ugotovljena je tudi odvisnost med pritalno vegetacijo ter strukturo in priraščanjem sestojev. Oblikovane so hipoteze o jakosti antropogenega vpliva, znižanju gornje gozdne meje in večji vlogi listavcev v nekdanjih visokogorskih pragozdovih.
Ključne besede: naravni gozd, ordinacija in klasifikacija gozdne vegetacije, predalpski jelov-bukov gozd, visokogorski bukov gozd, sekundarni gozd macesna in smreke, znižanje gornje gozdne meje, Savinjske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4400; Prenosov: 1866
Celotno besedilo (1,83 MB) |
7. O ekološki in dedni pogojenosti razhajanja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih lastnosti naše bukveMiran Brinar, 1971, strokovni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, morfologija, fenologija, anatomija lesa, bukov les, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4103; Prenosov: 1800
Celotno besedilo (2,40 MB) |
8. Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v SlovenijiAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4443; Prenosov: 1848
Celotno besedilo (256,15 KB) |
9. |
10. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Mihej Urbančič, Andrej Wraber, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fitocenologija, sistematika rastlin, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski gozd, jelovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4338; Prenosov: 1843
Celotno besedilo (1,96 MB) |
