21. |
22. Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostotoLuka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, kratki znanstveni prispevek Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način. Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1662; Prenosov: 464 Celotno besedilo (183,02 KB) |
23. |
24. Načrtovanje in gospodarjenje z bukvijo na HrvaškemJuro Čavlović, Igor Anić, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, lesna zaloga, nega sestojev, obnova sestojev, Hrvaška, debelinska struktura Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1184; Prenosov: 352 Celotno besedilo (803,91 KB) |
25. Mikroskopske tehnike za študij nastanka lesa pri bukviPeter Prislan, Jožica Gričar, Gerald Koch, Uwe Schmitt, Katarina Čufar, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., nastanek lesa, svetlobna mikroskopija, UV mikrospektrofotometrija, transmisijska elektronska mikroskopija Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1394; Prenosov: 409 Celotno besedilo (2,03 MB) |
26. Značilnosti bukovega semenskega sestoja na Blegošu s poudarkom na kakovosti debelBoštjan Mali, Andrej Verlič, Gabrielle I. Deckmyn, Aleš Kadunc, Hojka Kraigher, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, zgradba sestoja, kakovost debel, semenski sestoji, Blegoš, rdeče srce, zavitost rasti, krošenjski indeks Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1256; Prenosov: 434 Celotno besedilo (1,00 MB) |
27. Sodobno gojenje bukovih gozdovDušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1190; Prenosov: 369 Celotno besedilo (396,04 KB) |
28. Uporaba magnetno resonančnega slikanja za raziskave anatomije in vlažnosti lesaMaks Merela, Igor Serša, Urška Mikac, Primož Oven, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo. Ključne besede: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1308; Prenosov: 375 Celotno besedilo (1,77 MB) |
29. |
30. |