1. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri ZrečahPrimož Pavlin, Bine Kramberger, Saša Djura Jelenko, Jožica Hrustel, David John Heath, Tea Zuliani, Marijan Nečemer, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: severovzhodna Slovenija, bronasta doba, depoji, orodje, orožje, kemijska sestava, analiza z ICP-MS, mikro-XRF
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (13,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Poznobronasto- in starejšeželeznodobno višinsko naselje Gradec nad Vratnim na GorjancihPrimož Pavlin, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so objavljeni rezultati sondiranja poznobronasto- in starejšeželeznodobnega naselja Gradec nad Vratnim na Gorjancih. V sondi, veliki 8 m × 3 m, je bilo izkopanih več kot 7000 kosov keramike. Izkopavanja so dokazala dve gradbeni fazi. V prvi fazi (prvi dve tretjini 9. st. pr. n. št.) naselje ni imelo obzidja, iz te faze je velika večina keramičnih odlomkov. Najverjetneje v zadnji tretjini 9. st. pr. n. št. je naselje dobilo kamnito obzidje, široko 1,5 m. Z obzidjem obdano naselje je po radiokarbonskih analizah sodeč živelo vsaj še desetletje ali dve, zamrlo je kmalu po letu 800 pr. n. št. Odsotnost železnih najdb in železove žlindre kaže, da je bilo opuščeno še pred razmahom železne dobe.
Ključne besede: Slovenija, Dolenjska, Gradec nad Vratnim, pozna bronasta doba, starejša železna doba, utrjena naselja, keramika, 14C
Objavljeno v DiRROS: 18.07.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 172
Celotno besedilo (8,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Grobišče na Obrežju: nova odkritja o kulturno-družbenem razvoju v spodnjem Posavju in Hrvaškem Zagorju v bronasti dobiBine Kramberger, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Veliko število grobov, izkopanih in dokumentiranih z modernimi metodami, izsledki interdisciplinarnih analiz ter odkritje pripadajočih naselbinskih ostalin postavljajo prazgodovinsko Obrežje med pomembnejša najdišča bronaste dobe v Sloveniji. 381 grobov s skupno 1087 najdbami je bilo v tej študiji izhodišče za raziskavo razvoja ritualnega prostora. Na grobišču so bile ugotovljene tri prostorsko ločene skupine grobov, pri čemer je tretja skupina verjetno nastala z združitvijo manjših skupin v poznem žarnogrobiščnem obdobju. Spremembe pri pogrebnem ritualu, kulturnih povezavah in družbenih spremenljivkah se kažejo v različnih časovnih stopnjah, med stopnjo Bd C2/D in Ha B2/3 oz. med 14. in 9. st. pr. n. št. Rezultati so bili interpretirani v kontekstu razvoja v bronasti dobi na širšem območju spodnjega Posavja in Hrvaškega Zagorja ter v nadregionalnem kontekstu srednjeevropske kulture žarnih grobišč.
Ključne besede: jugovzhodna Slovenija, Obrežje, pozna bronasta doba, grobišče, grobni pridatki, kronologija, datiranje 14C po metodi AMS, pogrebni ritual
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2026; Ogledov: 642; Prenosov: 387
Celotno besedilo (24,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Nove radiokarbonske datacije skeletnih in žganih grobov s prazgodovinskega grobišča Dobova – GomiliceBrina Škvor Jernejčič, Miha Kunstelj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Šele v zadnjem desetletju so bili objavljeni prvi rezultati radiokarbonskih analiz vzorcev z grobišč pozne bronaste dobe na Slovenskem, kar je omogočilo natančnejši vpogled v absolutno kronologijo obdobja med 13. in 9. st. pr. n. št. na območju jugovzhodnih Alp. Prazgodovinsko grobišče v Dobovi spada zaradi velikega števila odkritih grobov in predvsem kontinuitete pokopavanja vse od pozne bronaste do zgodnje železne dobe med pomembnejše nekropole v regiji. V članku so predstavljene prve radiokarbonske analize žganih in nežganih kosti z grobišča Dobova – Gomilice. Radiokarbonska datacija vzorca iz groba 289 je potrdila njegovo starost v 12. st. pr. n. št. Na območju dobovske nekropole z žarnimi oz. žganimi grobovi je bilo najdenih tudi osem skeletnih grobov. Rezultati radiokarbonskih analiz skeletnih grobov 97, 202, 305a in 354a ter neposredno na njih navezanih žganih grobov 305 in 354 jasno nakazujejo, da so prav vsi iz pozne bronaste dobe. Presenetljivo je, da pri dvojnih pokopih, skeletnih in žganih, ne gre za sočasne biritualne grobove, temveč za sekundarne pokope nežganih ostankov.
Ključne besede: Dobova (Slovenija), kultura žarnih grobišč, skeletni grobovi, mlajša bronasta doba, radiokarbonsko datiranje
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2026; Ogledov: 658; Prenosov: 424
Celotno besedilo (5,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Ljubljansko barje v bronasti dobiAnton Velušček, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku se osredotočamo na osredje Ljubljanskega barja v bronasti dobi. V tem času naj bi se jezero dokončno umaknilo, površje je preraslo močvirje in barje. Na pomenu so pridobili vedno daljši vodotoki, med njimi je najpomembnejša reka Ljubljanica.
Na kratko je predstavljena poselitev. Obširneje se posvečamo kovinskim in keramičnim najdbam iz struge reke Ljubljanice. Preverjamo tezo o ritualno odloženih predmetih, v zvezi s keramiko celo o pokopu v reki.
Analiza je pokazala, da so marsikatere razlage o dogajanju v bronasti dobi videti preuranjene, morda napačne, za kar iščemo vzroke v odsotnosti ciljno usmerjenih paleookoljskih raziskav in v zelo pomanjkljivi arheološki raziskanosti območja ob Ljubljanici, še posebej vzdolž struge, od koder izvira največ kovinskih in tudi keramičnih najdb iz bronaste dobe.
Ključne besede: Ljubljansko barje, bronasta doba, poselitev osredja, kovinske in keramične vodne najdbe
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 769; Prenosov: 364
Celotno besedilo (5,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Obrežje Ljubljanice na Prulah v Ljubljani v bronasti in zgodnji železni dobiTina Žerjal, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letih 2011 in 2012 so potekala zaščitna arheološka izkopavanja na desnem bregu Ljubljanice na Prulah v Ljubljani. V prispevku sta predstavljena starejša stratigrafija najdišča ter izbor značilnih keramičnih in bronastih predmetov. Najdbe z obrežja in iz raziskanega rečnega korita oz. močvirnate poplavne ravnice sodijo v čas od srednje bronaste dobe do začetka starejše železne dobe, tj. od približno 15. ali 14. do 8. st. pr. n. št. Mlajša prazgodovinska in rimskodobna stratigrafska sekvenca pa sta le strnjeno povzeti.
Ključne besede: Ljubljana, Prule, Ljubljanica, struga reke, obrežje, bronasta doba, kultura žarnih grobišč
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 740; Prenosov: 419
Celotno besedilo (10,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Bronastodobne keramične najdbe iz LjubljaniceIda Murgelj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku obravnavam izbor bronastodobnih keramičnih najdb iz Ljubljanice, odkritih na širšem območju današnjega naselja Verd, na lokacijah Japljeve ujske, Zaloke-Črni potok, Nove gmajne, Lipavec, Bistra, Dolnji breg, Tri lesnice, Ljubljanica pri Blatni Brezovici in Ljubljanica – ožje neopredeljeno. Nekatere najdbe nimajo natančnejših lokacij, saj je bil velik del najdb med potopi pobran nesistematično. Pridobljene so bile v različnih potapljaških akcijah profesionalnih potapljačev arheologov in ljubiteljskih potapljačev oziroma ljubiteljev starin, danes pa jih hranimo v Narodnem muzeju Slovenije. Keramične najdbe spadajo v čas od zgodnje do pozne bronaste dobe (Bd A2–Ha A), glavnino pa predstavljajo najdbe horizonta Oloris-Podsmreka, iz pozne srednje bronaste dobe in začetka pozne bronaste dobe (Bd B2/C–Bd D).
Ključne besede: Slovenija, Ljubljanica, rečne najdbe, keramične najdbe, bronasta doba
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 679; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Bronastodobni najdišči Kavci in Repovnice pri Vodicah na GorenjskemElena Leghissa, Ana Plestenjak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku predstavljamo arheološki najdišči Kavci in Repovnice, ki sta bili raziskani v letu 2013. Z arheološkimi izkopavanji smo odkrili bronastodobni naselji, ki na podlagi materialne kulture in radiokarbonskih datacij sežeta že v sredino drugega tisočletja pr. n. št. (Kavci), v 12.–11. st. pr. n. št. pa sodi večji del gradiva iz naselbine, odkrite na območju Repovnice. Naselbina Kavci je na podlagi primerjav opredeljena v časovni okvir horizonta Oloris-Podsmreka, medtem ko Repovnice sodijo na prehod horizonta Oloris-Podsmreka v horizont Rogoza-Orehova vas. Sodeč po najdbah, se kažejo močne povezave tudi z območjem zahodne Slovenije in Caput Adriae s kaštelirsko kulturo.
Ključne besede: Slovenija, bronasta doba, horizont Oloris-Podsmreka, horizont Rogoza-Orehova vas, naselbina, keramika
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 704; Prenosov: 335
Celotno besedilo (8,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
