Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (bor) .

51 - 60 / 153
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Rast in razvoj sestojev molike (Pinus peuce gris.) v Zahodnih Prokletijah
Marko Accetto, 1979

Ključne besede: gozdarstvo, Pinus peuce gris., rast, razvoj, bor, Prokletije
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1867; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

52.
53.
54.
Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, 2003

Povzetek: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Ključne besede: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2057; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (232,11 KB)

55.
Isolation and characterization of essential oils from the cones of Norway spruce (Picea abies Karst.), European larch (Larix decidua Mill.) and Scots pine (Pinus sylvestris L.)
Janja Zule, Vesna Tišler, Andrej Žurej, Niko Torelli, 2003

Povzetek: Preučevana je bila ekstrakcija eteričnih olj iz svežih storžev navadne smreke, rdečega bora in evropskega macesna ter njihova kemijska karakterizacija z metodo plinske kromatografije. Identificirani so različni monoterpeni in določene njihove relativne koncentracije. Ovrednotene so tudi vsebnosti višjih terpenov in podane razlike v kemijski sestavi posameznih eteričnih olj.
Ključne besede: navadna smreka, rdeči bor, evropski macesen, eterična olja, terpeni, kemijska karakterizacija, plinska kromatografija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2324; Prenosov: 670
.pdf Celotno besedilo (404,97 KB)

56.
Vpliv emulzije PVA na izpiranje bora in bakra iz lesa ter na učinkovitost delovanja proti glivam razkrojevalkam lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Miha Humar, 2007

Povzetek: Borove spojine učinkovito delujejo proti glivam razkrojevalkam, a se na žalost v vlažnem okolju izpirajo iz lesa. Z namenom doseči čim boljšo vezavo v les, smo borovo kislino, boraks in bakrov(II) sulfat pentahidrat kombinirali s polivinil acetatno (PVA) emulzijo. Z izbranimi pripravki smo impregnirali vzorce smreke (Picea abies) in jih izpostavili trem različnim glivam razkrojevalkam lesa (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor) po postopku mini blok. Del impregniranih vzorcev smo izpirali v skladu s standardom SIST EN 1250-2. Ugotovili smo, da dodatek PVA-emulzije rahlo izboljša vezavo borovih in bakrovih ionov v les. Smrekovina, impregnirana s pripravki z najnižjo koncentracijo borovih učinkovin (cB = 0,1 %), je odporna na vse testne glive, medtem ko je les, zaščiten z raztopinami na osnovi bakra, dobro zaščiten pred glivama Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor in neustrezno zaščiten pred glivo Antrodia vaillantii. Dodatek emulzije PVA že sam po sebi nekoliko zavre delovanje gliv in izboljša delovanje bakrovih in borovih učinkovin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, bor, PVA emulzija, smreka, vezava
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2098; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (676,85 KB)

57.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011

Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2156; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

58.
Kakovost rdečega bora
Dušan Mlinšek, 1973

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., kakovost lesa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1939; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (897,08 KB)

59.
O krhkosti krošnje pri rdečem boru (Pinus silvestris L.)
Dušan Mlinšek, 1973

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, trdota vej, kakovost lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2117; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (750,72 KB)

60.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh