Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (biotska pestrost) .

1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Metodologije ocen vplivov tveganja : zbornik razširjenih povzetkov
2015, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: onesnaževanje okolja, vplivi na okolje, zakonodaja, ohranjanje okolja, biotska pestrost, vplivi na zdravje, tveganja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 396; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (787,75 KB)

2.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2982; Prenosov: 1357
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

3.
Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške doline
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope.
Ključne besede: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3469; Prenosov: 1372
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3223; Prenosov: 1294
.pdf Celotno besedilo (1002,45 KB)

5.
Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji
Dušan Robič, 2000, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Pregledni ~lanek obravnava terminolo{ke, pojmovne in aplikativne vidike biodiverzitete. S primerjalno analizo pisnih virov ugotavlja, da so razlike med pogostnostjo uporabe diverzitetnih meril odvisne zlasti od narave raziskovalnega predmeta, cilja raziskave in interesov raziskovalcev. Opazen jetrend pove~anega zanimanja za diverzitetna merila. Vrstna diverziteta je lahko pomembna prvina strukturne analize gozdnih fitocenoz. Zaradi korelacijskih povezav z drugimi elementi in strukturami gozda predstavlja uporaben in koristen pripomo~ek pri ugotavljanju in pojasnjevanju pojavov in dogajanj, ki potekajo v gozdnem ekosistemu.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, indeks raznolikosti, rastišče, habitat, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3367; Prenosov: 1337
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijo
Boštjan Anko, 2000, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3347; Prenosov: 1320
.pdf Celotno besedilo (634,20 KB)

7.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3407; Prenosov: 1348
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na Kočevskem
Mirko Perušek, 2000, strokovni članek

Povzetek: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.
Ključne besede: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3243; Prenosov: 1318
.pdf Celotno besedilo (716,41 KB)

9.
Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov
Jurij Diaci, 2000, strokovni članek

Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3273; Prenosov: 1355
.pdf Celotno besedilo (942,76 KB)

10.
Krajinska zgradba in biotska pestrost
Katarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3400; Prenosov: 1335
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh