1. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2025, drugo učno gradivo Ključne besede: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 78
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. State of the art of the marine non-idigenous flora and fauna in SloveniaLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Alenka Malej, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Authors provide the state of knowledge on marine non-indigenous species in waters off Slovenia. According to published records and authors unpublished data at least 15 non-indigenous species were up to date recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea. Eleven species were considered as established and four species as casual. The vectors of introduction are various, comprising Lessepsian migration, mariculture and shipping. The majority of non-indigenous taxa were recorded in the mediolittoral belt and coastal lagoons. The low number of non-indigenous species so far recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea could be explained by various factors. Among them, the most reasonable are the lack of scientific attention, the small proportion of Slovenian Sea and low winter temperatures, which represents a physiological barrier for the survival of newcomers. The number of recorded species is far from being satisfactory. Therefore, we expect that the list of non-indigenous species will be enlarged in the nearby future.
Ključne besede: biologija, vegetacija, ribe, favna, morje, Jadransko morje, biodiverziteta, Sredozemsko morje, neavtohtone vrste, Gambusia hoolbroki, Sardinella aurita, severni Jadran, obalno morje, morske alge, alohtone vrste, meridionalizacija, bioinvazije, varstvo narave, Tržaški zaliv, biološki kazalci
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2025; Ogledov: 623; Prenosov: 403
 Celotno besedilo (548,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. 25 let revije Natura SloveniaeRok Kostanjšek, Nataša Mori, Matjaž Bedjanič, Maarten De Groot, Nina Šajna, Jernej Polajnar, Maja Zagmajster, 2023, drugi znanstveni članki Povzetek: Prispevek predstavi zgodovino in razvoj revije Natura Sloveniaev 25 letih izhajanja, od 1999 do 2023. Izpostavljeni so začetki revije, ozadje in namen revije ter kratka analiza števila prispevkov, avtorjev in taksonomskih skupin, ki jih prispevki naslavljajo, vključno s pregledom odmevnosti izbranih prispevkov. V 25-letih je bilo v reviji objavljenih 286 prispevkov, ki jih je pripravilo 320avtorjev. Prispevki se osredotočajo na območje Slovenije in največkrat predstavljajo razširjenost vrst, objavljeni pa so tudi zapisi za druga območja iz osrednje in jugovzhodne Evrope, ki obravnavajo širše tematike povezane z ekologijo in naravovarstvom. Visoko citiranost in znanstveno odmevnost dosegajo zlasti prispevki, ki predstavljajo nacionalne sezname vrst ali poročajo o novih ali prvih opažanjih vrst v državi. Velika večina prispevkov je osredotočena na posamezne taksone, najpogosteje žuželke z redovoma metuljev in kačjih pastirjev. V 25. letu izhajanja prehaja revija v so-izdajanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo v okvir Založbe Univerze v Ljubljani in prične uporabljati nov portal za oddajo in obravnavo rokopisov. V tem letu tudi prvič izide tretja, tematska številka revije. Po četrt stoletja rednega izhajanja zaseda Natura Sloveniae pomembno mesto v slovenski znanstveni periodiki s področja biologije in nadaljuje svoje poslanstvo objavljanja izvirnih znanstvenih prispevkov s področja favnističnih, florističnih, biogeografskih, biodiverzitetnih in ekoloških raziskav v osrednji in jugovzhodni Evropi, ter vzpodbujanja mladih piscev k objavi svojih terenskih opažanj.
Ključne besede: Slovenija, floristika, favnistika, biodiverziteta, ekologija, naravovarstvo, terenska biologija, izvirni znanstveni prispevki
Objavljeno v DiRROS: 04.03.2025; Ogledov: 799; Prenosov: 448
Celotno besedilo (918,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Zakaj toliko besed o krompirju?Valentina Levak, Tjaša Lukan, 2024, poljudni članek Ključne besede: krompir, zgodovina krompirja, krompirjevi škodljivci, krompirjeve bolezni, raziskave krompirja, Nacionalni inštitut za biologijo, sistemska biologija
Objavljeno v DiRROS: 02.12.2024; Ogledov: 809; Prenosov: 802
Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena : zaključno poročiloAna Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, vplivi, Krajinski park Debeli rtič, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2024; Ogledov: 936; Prenosov: 935
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Zaključno poročilo o izvajanju monitoringa bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja morja v 2023 : [zaključno poročilo]Martina Orlando-Bonaca, Borut Mavrič, Valentina Pitacco, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morska biologija, monitoring ekološkega stanja morja, fitoplankton, bentoški nevretenčarji, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, makroalge, poročila
Objavljeno v DiRROS: 05.11.2024; Ogledov: 989; Prenosov: 290
Celotno besedilo (844,15 KB) |
9. New recordings of opisthobranch mollusks (Mollusca: Opisthobranchia) in the Slovenian portion of the Adriatic SeaLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Sašo Moškon, 2012, drugi znanstveni članki Povzetek: Four opisthobranch species have been recorded in Slovenian coastal waters for the very first time: Tylodina perversa, Janolus cristatus, Eubranchus tricolor and Dicata odhneri. The first three were to some extent expected. D. odhneri was found on two occasions, representing new data on this rather rare and less known nudibranch species. The total number of recorded opisthobranch gastropod species is now 70.
Ključne besede: biologija, zoologija, taksonomija, Janolus cristatus, Eubranchus tricolor, Tylodina perversa, Dicata odhneri, first record, Nudibranchia, Jadransko morje, Gulf of Trieste
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2024; Ogledov: 1100; Prenosov: 886
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (Južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010Dejan Bordjan, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od konca februarja 2007 do sredine februarja 2008 je bilo na Cerkniškem polju (južna Slovenija) v desetdnevnih obdobjih (dekadah) opravljenih 73 sistematičnih popisov vodnih ptic in ujed. Cilji raziskave so bili: ugotoviti številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vrst, opredeliti njihov status, napraviti primerjavo s preteklim obdobjem sistematičnega zbiranja podatkov v letih 1991–1992, podati ocene gnezdečih, selitvenih in prezimujočih populacij ter na njihovi osnovi naravovarstveno ovrednotiti to območje. Zbrani so bili tudi drugi ornitološki podatki, pridobljeni do konca leta 2010. Med začetkom maja in začetkom septembra leta 2007 je voda na območju raziskave presahnila, tako da se je zadržala le v strugah potokov, vodna površina pa je bila deloma ali v celoti zaledenela od sredine novembra 2007 do začetka februarja 2008. Do konca leta 2010 je bilo na Cerkniškem polju skupaj zabeleženih 129 vrst vodnih ptic in ujed, v obdobju 2007/2008 pa 83. Dinamika pojavljanja vrst z več kot devetimi opazovanji je podrobneje predstavljena v pregledu vrst. Status gnezdilke ima 27 vrst, še nadaljnjih sedem pa je prehranskih gostov, ki gnezdijo v okolici območja raziskave. Največ vrst (118) ima status preletnega gosta, medtem ko je vrst s statusom poletnega (34) oziroma zimskega gosta (40) manj. Med zabeleženimi vrstami je 34 izjemnih in 21 redkih gostov. Prezimovalcev je 16, letovalcev sedem, vse leto pa se je tukaj zadrževalo šest vrst. V vseh dekadah obdobja raziskave so bile opažene štiri vrste: mlakarica Anas plathyrhynchos, siva čaplja Ardea cinerea, kanja Buteo buteo in postovka Falco tinnunculus. V več kot 90 % dekad je bila zabeležena še velika bela čaplja Ardea alba. Dve vrsti sta bili v obdobju 2007/2008 evdominantni (mlakarica 27,2 %, kanja 10,1 %), še dve pa dominantni (reglja Anas querquedula 7,4 %, liska Fulica atra 6,4 %). Največ osebkov je bilo zabeleženih konec marca in v začetku aprila (do 1978 os.), največ vrst (48) pa sredi aprila. Število vrst in osebkov je bilo med majem in avgustom zaradi presahlega jezera majhno. Najmanjše območje pojavljanja so imeli kormoran Phalacrocorax carbo ter skupina rac iz rodov Aythya, Bucephala in Mergellus. Galebi, čaplje, pobrežniki, lunji Circus sp. in rdečenoga postovka Falco vespertinus so se pojavljali na večjem delu območja raziskave. 10 gnezdilk izpolnjuje kriterije za oznako varstveno najpomembnejše vrste, od katerih sta dve (kostanjevka Aythya nyroca, veliki škurh Numenius arquata) vrsti globalne varstvene pozornosti, sedem pa vrste evropske varstvene pozornosti. Med negnezdilkami se 14 vrst vodnih ptic in ujed pojavlja v pomembnem številu (> 0,1 % biogeografske populacije), od tega se jih pet vsaj občasno pojavlja z več kot 1 % biogeografske populacije. Dve vrsti (rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, kozica Gallinago gallinago) v Sloveniji gnezdita samo na Cerkniškem polju, še šest vrst pa ima tukaj vsaj 40 % slovenske gnezdeče populacije.
Ključne besede: vodne ptice, ujede, številčnost (biologija), dinamika pojavljanja (biologija), naravovarstveno vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 1068; Prenosov: 554
Celotno besedilo (2,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
