1. Ultravisokozmogljivi beton z bazaltnimi vlakni ter samočistilnimi in luminiscenčnimi površinamiAndrej Ivanič, Ahmad Rizwan Mumtaz, Natalija Bede Odorčić, Núria Garro, Samo Lubej, Antonio Comite, Marcello Pagliero, Nikolina Škrilec, Gregor Kravanja, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava razvoj ultravisokozmogljivega betona (UHPC), zasnovanega na optimizirani cementni matriki z nizkim vodovezivnim razmerjem, doseženim z metodo mokrega zgoščanja delcev. V mešanico je bil dodan 1 vol.% bazaltnih vlaken, ki so bistveno izboljšala duktilnost materiala, zmanjšala njegovo krhkost ter učinkovito premoščala nastale razpoke. Analiza SEM-EDS je potrdila homogeno razporeditev vlaken in njihovo dobro vez s hidratacijsko matrico. Razvita mešanica je dosegla tlačno trdnost 138,5 MPa in upogibno trdnost 12,5 MPa, kar kljub delni nadomestitvi cementa z metakaolinom potrjuje zelo visoko mehansko zmogljivost UHPC. Za pridobitev dodatnih multifunkcionalnih lastnosti, kot sta izrazita vodoodbojnost in luminiscenčno emitiranje svetlobe, je bila uporabljena dvoslojna biomimetična površinska obdelava na osnovi nanodelcev SiO2 in luminiscenčnega prahu. Preizkusi omočenja so pokazali stabilno superhidrofobnost s kontaktnimi koti do 154,9°, luminiscenčni sloj pa je omogočil oddajanje vidne zelene svetlobe pri približno 520 nm. Rezultati potrjujejo, da sinergija optimizirane UHPC-matrice, bazaltnih vlaken in funkcionalnih površinskih slojev pomembno razširja uporabnost betona, zlasti pri trajnostno zasnovanih elementih, kjer sta nadzor razpok in zaščita pred vodo ključnega pomena, hkrati pa je zagotovljena pasivna nočna vidljivost brez zunanjega vira energije.
Ključne besede: ultravisokozmogljivi beton, UHPC, bazaltna vlakna, metakaolin, metoda mokrega zgoščanja delcev, superhidrofobnost, luminiscenca
Objavljeno v DiRROS: 24.04.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (6,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv težkih kovin iz recikliranega agregata na lastnosti betonaTilen Turk, Petra Štukovnik, Marjan Marinšek, Violeta Bokan-Bosiljkov, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zeleni prehod v gradbeništvu med drugim zahteva zmanjšanje ogljičnega odtisa betona, ki ostaja najbolj uporabljan gradbeni material na svetu. Poleg že uveljavljene uporabe sekundarnih surovin pri proizvodnji cementa se vse bolj raziskuje tudi uporaba recikliranega agregata kot delne ali popolne zamenjave naravnega kamenega materiala. Recikliran agregat lahko izvira iz različnih industrijskih procesov, zato pogosto vsebuje nečistoče, ki vplivajo na hidratacijske procese cementa. To se je pokazalo pri recikliranem agregatu iz rudarske industrije, kjer prisotne orudene težke kovine zavirajo vezanje cementne matrice in upočasnijo razvoj trdnosti. V raziskavi smo recikliran agregat in njegov vpliv na lastnosti cementnih kompozitov sistematično okarakterizirali, določili njegovo mineraloško sestavo, spremljali spremembe hitrosti ultrazvočnih valov in temperature med vezanjem in strjevanjem cementnih kompozitov z različnimi deleži recikliranega ag regata ter določili časovni razvoj njihove tlačne in upogibne trdnosti. Na podlagi analize rezultatov smo opredelili mejno koncentracijo recikliranega agregata, ki je še primerna za uporabo v gradbeništvu.
Ključne besede: recikliran agregat, težke kovine, beton, vezanje betona
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 377; Prenosov: 315
Celotno besedilo (429,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
