Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (barva) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilita
Željko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Ključne besede: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4478; Prenosov: 1903
.pdf Celotno besedilo (867,20 KB)

3.
Vpliv umetno pospešenega staranja na lastnosti površinskih premazov na nemodificiranem in na modificiranem lesu
Miro Tomažič, Matjaž Pavlič, Borut Kričej, Primož Štefe, Marko Petrič, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Za zunanjo uporabo se v svetu namesto naravnega lesa uvaja uporaba modificiranega lesa, ki je dimenzijsko stabilnejši. V literaturi pa je še vedno zelo malo podatkov o sistemih modificiran les - površinski premaz. Zato je bil cilj naše raziskave preučiti lastnosti premazov za zunanjo uporabo na termično modificiranem lesu rdečega bora in nekaterih drugih lesnih substratih. Izvedli smo umetno pospešeno staranje nepremazanih in premazanih vzorcev ter ugotavljali vplive tega postopka na lastnosti, kot so oprijemnost premaza, barva, sijaj, kontaktni kot za vodo ter prepustnost premaza za vodno paro in tekočo vodo. Ugotovili smo, da je sistem "termično modificiran rdeči bor - premaz" primerljiv s sistemom "nemodificiran les - premaz".
Ključne besede: termična modifikacija, premazi, umetno staranje, pospešeno staranje, oprijemnost, barva, sijaj, kontaktni kot
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4645; Prenosov: 1916
.pdf Celotno besedilo (407,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh