1. Kodifikacija etike v vzgoji in izobraževanju v SlovenijiKarolina Babič, Tomaž Grušovnik, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja v prispevku raziskujeta pojavnost in način kodifikacije etike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Metodološki pristop temelji na kvalitativni analizi besedil, v okviru katere je bilo analiziranih 84 notranjih aktov, kodeksov etike in nekaterih normativnih predpisov na področju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da poleg redkih kodeksov etike, eksplicitno poimenovanih s tem imenom, obstajajo tudi drugačni načini kodificiranja etike v šolskih dokumentih ter da je kodifikacija etike v izobraževanju večinoma oblikovana na način seznamov vrednot, katerih aplikacija je nadalje predpisana s seznamom podrobnejših navodil za ravnanje. Iz kodeksov etike, ki imajo pretežno takšno predpisovalno (preskriptivno) funkcijo, izhajajo določene težave, hkrati pa je takšna predpisovalna oblika kodeksov etike v nasprotju s konceptom avtonomije učitelja in izobraževalne stroke. Prispevek podaja tudi priporočila v smeri bolj procesnega pristopa, kjer je kot akter kodeksov etike prepoznan avtonomni subjekt in kot njegova ključna moč veščina kritičnega etiškega presojanja, kodeks etike pa ne nastopa kot seznam navodil za ravnanje, temveč prej kot vadnica za etiško delo.
Ključne besede: kodeks etike, kodifikacija etike, etika v izobraževanju, avtonomija, etiško presojanje
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2026; Ogledov: 18; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (442,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pravni vidik ureditve delovnega časa visokošolskih učiteljev in pravica do odklopaMojca Tancer Verboten, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je analiziran pravni vidik ureditve delovnega časa visokošolskih učiteljev. Podrobno so prikazane posebnosti, vezane na ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, in možnosti uporabe pravice do odklopa, ki je specifična za visoko šolstvo ter vezana na delovne obveznosti visokošolskih učiteljev. Obravnavani so trije sklopi: normativna ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, posebnosti pri določanju njihovega delovnega časa in njihov položaj pri urejanju pravice do odklopa. Osnovna hipoteza v prispevku je, da je potrebno pri določanju delovnega časa in pravice do odklopa to ustrezno normativno urediti na način, da so upoštevane posebnosti položaja visokošolskih učiteljev, ki imajo sklenjeno pogodbeno razmerje z avtonomno inštitucijo – univerzo.
Ključne besede: posebnosti položaja visokošolskega učitelja, delovni čas visokošolskega učitelja, pravica do odklopa, avtonomija univerze, pogodbenost delovnega razmerja visokošolskega učitelja
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 61; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Le printemps slovène – vent de liberté sur la Slovénie. Francoski pogled na politične in družbene razmere v Socialistični republiki Sloveniji, 1987–1988Kaja Mujdrica, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi analize gradiva francoskega Ministrstva za Evropo in zunanje zadeve v Nantesu in La Courneuvu, poročanja časnika Le Monde ter najbolj relevantne znanstvene literature obravnava francoski pogled na začetno fazo slovenske pomladi (1987–1988). Poseben poudarek namenja t. i. plakatni aferi, objavi Prispevkov za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije, kritičnim zapisom v Mladini ter aferi JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl). V ta namen avtorica kritično osvetli, kako so bile takratne civilno-družbene pobude v Socialistični republiki Sloveniji spremljane in dojete v Franciji – zlasti kot izraz teženj po demokratizaciji in prizadevanj za večjo slovensko avtonomijo.
Ključne besede: slovenska pomlad, Socialistična republika Slovenija, Jugoslavija, francoska diplomacija, Le Monde, demokratizacija, avtonomija, nacionalizem
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 130; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 710; Prenosov: 480
Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Neodpovedljivost pravicam delovnega pravaŠpela Mežnar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje, ali se lahko delavec enostransko ali v sporazumu z delodajalcem odpove kogentnim pravicam iz delovnega prava. Tovrstni sporazumi o odpovedi v praksi niso redki, sodna praksa pa je do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi Up-150/22 v letu 2024 dopuščala odpovedi zapadlim denarnim terjatvam iz delovnega razmerja. Ustavno sodišče je to spoznalo za protiustavno ter nezdružljivo s prisilno naravo pravic delovnega prava in varstveno naravo področja delovnega prava.
Ključne besede: neodpovedljivost, odpoved pravici iz delovnega prava, sodna praksa, Ustavno sodišče, Up-150/22, kogentne določbe pozitivnega delovnega prava, ius cogens, omejena pogodbena avtonomija
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 1149; Prenosov: 216
Celotno besedilo (160,24 KB) |
6. |
