1. Grad Rudenek : arhitekturnozgodovinski orisIgor Sapač, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Grad Rudenek je nastal v drugi četrtini 14. stoletja kot dokaj velika nova dvodelna glavna rezidenca za rodovino gospodov Vrbovških in zaradi njegove postavitve je izbruhnila fevdalna vojna. Po vojni sta pomen gradu in gospodov Vrbovških upadala. Najpozneje do 16. stoletja so opustili prvotno grajsko jedro. Prosto stoječi gotski stolp se je ohranil in kmalu po letu 1578 so ob njem zgradili novo renesančno stavbno zasnovo, ki je dobila funkcijo intimne podeželske rezidence ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja. Po prvi tretjini 17. stoletja je bil grad zaradi izgube rezidenčnega in gospodarskega pomena vse bolj zanemarjen ter so ga zato kmalu po letu 1681 opustili. Ostali so razmeroma skromni ostanki, ki pa omogočajo interpretacijo stavbnega razvoja. V prispevku sta v strnjeni obliki predstavljeni tudi stavbnozgodovinski analizi dvora oziroma dvorca Lešje ter nekdanjega gradu Rudenštajn, ki sta z Rudenekom zgodovinsko in prostorsko povezana.
Ključne besede: grad, srednjeveški gradovi, dvori, izpostavljeni stolpi, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, stavbni razvoj, gotika, renesansa, Rudenštajn, kmečki upori
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (5,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Grad Vrbovec : arhitekturnozgodovinski orisIgor Sapač, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi analiz ohranjenih grajenih struktur, starih upodobitev, starih fotografij, posestnozgodovinskih podatkov in z upoštevanjem ustreznih analogij je mogoče opredeliti glavne razvojne faze ene od najbolj prepoznavnih historičnih grajenih stvaritev v Zgornji Savinjski dolini. Grad je najverjetneje nastal v drugi polovici 12. stoletja in so ga v poznem srednjem veku najbrž vsaj trikrat razširili. V 16. stoletju je dobil zunanje obzidje s tremi valjastimi stolpi, v 17. stoletju pa so ga preoblikovali v renesančno rezidenco ljubljanskih škofov. Zatem v 18. in 19. stoletju ni bil več deležen ambicioznejših gradbenih posegov. V 18. stoletju so porušili srednjeveško grajsko jedro. Okoli leta 1900 so ga obnovili in mu med letoma 1917 in 1920 dodali historistično kapelo. Med drugo svetovno vojno je bil grad razdejan in nato v drugi polovici 20. stoletja postopno temeljito prenovljen.
Ključne besede: grad, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, konservatorstvo, zgodovinski pregledi, Vrbovški, grofje Celjski
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 116; Prenosov: 72
Celotno besedilo (10,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Stavba nekdanje Pedagoške akademije v MariboruFranci Lazarini, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je obravnavana stavba nekdanje Pedagoške akademije v Mariboru, v kateri danes delujejo njene naslednice Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Objekt, zgrajen med letoma 1975 in 1978 po načrtih arhitekta Branka Kocmuta, sodi v sam vrh slovenske modernistične šolske arhitekture, vendar pa so ga dosedanji raziskovalci večinoma spregledali. Stavba je predstavljena tako z arhitekturnega kot funkcionalnega vidika, posebej so izpostavljene njene kvalitete, ki so jih kasnejše nekontrolirane prezidave do neke mere zabrisale.
Ključne besede: Maribor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Pedagoška akademija, Branko Kocmut
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 189; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Opus arhitekta Josepha Hasslingerja (1807–1845)Polona Vidmar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljena prva celovita obravnava opusa arhitekta Josepha Hasslingerja, čigar dela so ohranjena v Sloveniji, Avstriji in Ukrajini. Dosedanje poznavanje Hasslingerjevega opusa je revidirano in dopolnjeno na podlagi vloge za profesuro na šoli za arhitekturo dunajske akademije upodabljajočih umetnosti iz leta 1842, poznejša dela so proučena na podlagi ohranjenih načrtov in omemb v sočasnih pisnih virih. Izpostavljeni so vplivi profesorja Pietra Nobila ter italijanskih renesančnih palač in sodobnih münchenskih stavb, ki jih je Hasslinger proučeval med študijskim potovanjem. Med najpomembnejšimi naročniki načrtov za cerkve, javne stavbe za reprezentativne, upravne, zdravstvene in zdraviliške namene ter za stanovanjske stavbe so bili štajerski deželni stanovi, plemstvo ter graški in mariborski meščani.
Ključne besede: Joseph Hasslinger, Pietro Nobile, klasicistična arhitektura, arhitektura zgodnjega historizma, arhitektura 19. stoletja, Gradec, Rogaška Slatina, Maribor
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 89
Celotno besedilo (3,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv tradicionalne zasnove naselij na urbanistično oblikovanje in načrtovanje : primer nigerijskega mesta ZariaPeter Bikam, James Chakwizira, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja na primeru starega dela nigerijskega mesta Zaria, ki se je razvijal med 11. in 19. stoletjem, proučujeta vpliv tradicionalne zasnove naselij na načrtovanje novih mestnih predelov. Njuna glavna teza je, da so bile nekatere prvine stare zasnove naselij vključene v novi del mesta. Ob pregledu literature analizirata razvoj mesta, pri čemer se osredotočata na tradicionalno arhitekturo Havsov in zasnovo njihovih naselij ter vpliv te arhitekture in zasnove na prostorsko ureditev. Z zemljevidi, skicami in preglednicami ponazorita, kako je bogata tradicija Havsov vplivala na urbanistično oblikovanje in načrtovanje mesta. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere tradicionalne zasnove naselij vplivale na urbanistično oblikovanje mesta, saj je bila ljudska arhitektura postopno vključena v regulacijske načrte novih mestnih predelov. Avtorja v sklepnem delu ugotavljata, da se lahko arhitekti, načrtovalci in investitorji veliko naučijo iz študije primera mesta Zaria.
Ključne besede: kultura Havsov, urbanistično oblikovanje in načrtovanje, tradicionalna naselja, ljudska arhitektura, tradicionalna naselja
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 396; Prenosov: 222
Celotno besedilo (425,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vključujoči univerzitetni kampusi : vloga urbanističnega načrtovanja, arhitekturne kompozicije in funkcionalnih značilnostiPablo Campos, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: V mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikom.
Ključne besede: intelektualna oviranost, socialna vključenost, urbanistično načrtovanje, univerzitetni kampusi, arhitektura
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 462; Prenosov: 213
Celotno besedilo (263,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Izvirnost ukrajinske narodne arhitekture v Poltavi na začetku 20. stoletjaTetjana Savčenko, Ljudmila Ševčenko, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorici v članku proučujeta ukrajinski art nouveau v okviru njegovega vseevropskega razvoja v arhitekturi poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Z navedenim slogom so posamezni narodi izražali identiteto. Avtorici sta postavili hipotezo, da razvoj tega sloga v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja izraža identiteto mesta in narodno identiteto prebivalcev ter ponazarja način izražanja narodne zavesti z arhitekturo. Opredelili sta in ponazorili posebnosti tega sloga kot izraza narodnih prvin v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja. Njuna raziskava je temeljila na metodah kulturološkega pristopa v okviru splošnega kulturnega razvoja mesta. Avtorici sta predstavili tudi splošne značilnosti razvoja arhitekturnega sloga v Poltavi na začetku 20. stoletja in položaj ukrajinskega art nouveauja v polistilizmu proučevanega obdobja. Na koncu sta analizirali vpliv ukrajinskega art nouveauja zgodnjega 20. stoletja na nadaljnji razvoj arhitekture v Poltavi.
Ključne besede: ljudska arhitektura, urbanistična politika, polistilizem, ukrajinski art nouveau, identiteta kraja
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 457; Prenosov: 269
Celotno besedilo (612,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Razvijajoči se konstrukti množičnega turizma in kapitalistično izkoriščanje obale : od trajnostne gostote in urbane morfologije do ikoničnega megaobjektaCarlos Rosa-Jiménez, Nuria Nebot-Gómez De Salazar, Alberto E. García-Moreno, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Konstrukt turizma je prelomna oblika kapitalistične produkcije prostora, ki ustvarja nove urbane oblike. V številnih arhitekturnih in morfoloških študijah so analizirali različne modele, manjkajo pa primerjave njihovih značilnosti. Avtorji so v članku primerjali štiri vrste turizma, povezane z razvojem kapitalizma (vključno s predfordizmom, fordizmom in postfordizmom), in različne vrste turističnih mest. V povezavi z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi so analizirali njihovo arhitekturno ikoničnost, morfološke vzorce in prostorsko metriko. Izsledki kažejo, da predfordistični in fordistični konstrukti turizma, za katere je značilna visoka gostota zazidave, spodbujajo družbene odnose in povečujejo sposobnost ustvarjanja mesta, postfordistični konstrukti turizma z nizko gostoto zazidave pa povzročajo višje okoljske stroške (porast zasebnih zelenih in vodnih površin) in višje družbene stroške zaradi arhitekturne ikoničnosti. Avtorji so proučevali povezavo med arhitekturnimi in urbanističnimi spremenljivkami, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju turističnih destinacij v okviru kapitalistične produkcije turističnega prostora.
Ključne besede: turizem, turistična mesta, urbanizem, arhitektura, urbana morfologija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 457; Prenosov: 257
Celotno besedilo (335,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Arhitektura kot odločilni dejavnik oblikovanja identitete mesta : študija primera kazahstanskega mesta AlmatyGulnarа Abdrassilova, Laura Aukhadiyeva, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so opredeljeni dejavniki, ki odločilno prispevajo k oblikovanju identitete mesta. Predstavljeni so izsledki raziskave, v kateri sta avtorici proučevali načine izražanja identitete na primeru Almatyja, največjega urbanega območja v Kazahstanu. Na podlagi analize javnega mnenja sta določili dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje identitete Almatyja. Izsledki njune raziskave so pokazali, da je sodobna arhitektura pomembna za ohranjanje in izražanje identitete mesta in regije, ki posledično privabljata naložbe in turiste. Zaradi globalizacije je danes težje kot kdaj koli prej ugotavljati in ohranjati identiteto mest in regij. Proučevanje vprašanj, povezanih z identiteto, je pomembno, saj se na podlagi izsledkov raziskav lahko oblikujejo strategije za družbenokulturno in gospodarsko preobrazbo mest.
Ključne besede: sodobna arhitektura, identiteta mesta, dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje identitete, regionalna arhitektura, Almaty
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 510; Prenosov: 282
Celotno besedilo (6,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč : Ciljno raziskovalni projekt (CRP)-2022, končno poročilo, št. projekta V5-2258Igor Bizjak, Sabina Mujkić, Brina Meze Petrić, Tilen Jurca, Matej Nikšič, Nina Goršič, Helena Žnidaršič, Miran Janežič, Marina Lovrić, Maja Baloh, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: prostor, razvoj, sodišča, arhitektura, smernice, arhitekturna zasnova, načrtovanije, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2025; Ogledov: 770; Prenosov: 441
Celotno besedilo (5,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
