1. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih AlpahMiran Čas, Miha Adamič, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4305; Prenosov: 1840
 Celotno besedilo (4,06 MB) |
2. Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajiniMarko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis.
Ključne besede: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4226; Prenosov: 1825
Celotno besedilo (628,43 KB) |
3. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998Miran Čas, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4608; Prenosov: 1876
Celotno besedilo (3,01 MB) |
4. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4553; Prenosov: 1915
Celotno besedilo (869,74 KB) |
5. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4648; Prenosov: 1996
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Prostorski model habitata rjavega medveda v Sloveniji : tehnični elaborat v okviru projekta "Ohranjanje ogroženih vrst divjadi"Andrej Kobler, 2000, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: rjavi medved, Ursus arctos L., habitat, areal razširjenosti, model, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2799; Prenosov: 805
Celotno besedilo (3,87 MB) |
7. Strokovna izhodišča za gradnjo ekoduktov za prehajanje rjavega medveda (Ursus arctos) in drugih velikih sesalcev preko avtoceste : (na odseku Vrhnika-Razdrto-Čebulovica) : končno poročiloMiha Adamič, Andrej Kobler, Klemen Jerina, 2000, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: zver, rjavi medved, Ursus arctos, selitev, areal razširjenosti, prehod avtoceste, vpliv avtoceste, ekodukt, zeleni most, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3005; Prenosov: 1020
Celotno besedilo (42,88 MB) |
8. |
