1. Značilnosti zgradbe lesa sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljenih trem različnim okoljskim razmeramJožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje strukture in lastnosti lesa je ključno z vidika njegove smotrnejše obdelave, predelave in končne rabe. V članku opisujemo in primerjamo značilnosti zgradbe lesa triletnih sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljene trem različnim temperaturnim režimom v rastnih sezonah 2010–2011: kontrola (K, na prostem, povprečna temperatura v času rastne sezone = 17–19°C), rastlinjak (G, povprečna temperatura v času rastne sezone = 22–24°C) in hladilna komora (C, povprečna temperatura v času rastne sezone = 15–17°C). Na preparatih prečnih prerezov lesa smo tako preverili prisotnost in delež reakcijskega lesa, prisotnost gostotnih fluktuacij, prisotnost kalusa ter za bor še gostoto in položaj aksialnih smolnih kanalov. Rezultati kažejo na vrstno specifičen odziv pionirskega rdečega bora in sencovzdržne bukve na različne okoljske razmere v smislu debelinske rasti in strukturnih posebnosti lesa. Pojavnost lesno-anatomskih značilnosti je bila v splošnem večja v letu 2010 kot v 2011. To bi lahko pojasnili s presaditvenim šokom in z večjo verjetnostjo povzročitve mehanskih poškodb ob manipulaciji sadik, ki so negativno vplivali na kakovost lesa. Razlike v strukturnih posebnosti lesnih prirastkov v obeh proučevanih letih tudi kažejo na nujnost večletnih tovrstnih poskusov v nadzorovanih razmerah, saj se nekateri odzivi lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Širina lesnega prirastka in lesno-anatomske značilnosti niso nujno povezane, zato na podlagi priraščanja ne moremo sklepati o kakovosti lesa.
Ključne besede: rdeči bor, navadna bukev, reakcijski les, smolni kanal, gostotne fluktuacije, juvenilni les, anatomija, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (738,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Vodnik po telesuDušan Repovš, 1997, drugi sestavni deli Ključne besede: ocene in poročila, Williams, Francis: Vodnik po telesu, človeško telo, anatomija, fiziologija, patologija, atlasi, priročniki
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 84; Prenosov: 0 |
4. |
5. Značilnosti lesnih in floemskih prirastkov pri trepetliki (Populus tremula L.)Jožica Gričar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje strukture lesa in floema je ključno za razumevanje njune plastičnosti v smislu prilagoditve danim okoljskim razmeram, s čimer se zagotovi karseda optimalno delovanje drevesa. V ta namen smo raziskali značilnosti lesnih in floemskih prirastkov pri trepetliki (Populus tremula L.) v Ljubljani v rastni sezoni 2010. Analizirali smo tudi prevodne elemente v lesu (traheje) in floemu (sitaste cevi) ter razlike v dimenzijah interpretirali z vidika njihove prevajalne funkcije. Vzorce lesa in floema smo odvzeli po zaključku rastne sezone, pripravili preparate prečnih prerezov in opravili histometrične analize s pomočjo svetlobnega mikroskopa in sistema za analizo slike. Ugotovili smo, da je floemski prirastek predstavljal 11,7 % širine lesnega prirastka, rani floem pa 80,5 % širine kasnega floema. Rezultati so v skladu s predhodnimi objavami o večji intenzivnosti kambijeve celične produkcije na lesno stran v primerjavi s floemom pri zdravih drevesih, ki rastejo v ugodnih okoljskih razmerah. Traheje so bile značilno najširše v prvi tretjini branike in najmanjše v zadnji tretjini branike. Posledično so bile tudi največje površine trahej v prvi tretjini branike, medtem ko v primeru gostot trahej značilnih razlik med posameznimi tretjinami lesne branike nismo zabeležili. Povprečni premeri sitastih cevi so bili v kasnem floemu za 25,4 % manjši kot v ranem floemu, vendar razlike niso bile statistično značilne. Sitaste cevi ranega floema so bile za 28,2 % manjše od trahej na začetku rastne sezone, sitaste cevi kasnega floema pa za 35,4 % manjše od trahej nastalih na koncu rasten sezone, kar kaže na večjo transportno zmogljivost prevodnega sistema v lesu v primerjavi s floemom.
Ključne besede: branika, traheja, sitasta cev, rani floem, kasni floem, anatomija, svetlobna mikroskopija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 119; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Rastni odzivi bele jelke (Abies alba) in navadne bukve (Fagus sylvatica) na klimatske dejavnike vzdolž Karpatov : doktorska disertacijaPia Caroline Lipužič, 2025, doktorska disertacija Povzetek: Študija je sestavljena iz treh vsebinsko dopolnjujočih sklopov in daje vpogled v najnovejše odzive bele jelke in navadne bukve na okoljske dejavnike ter vključuje napovedi odziva na podnebne spremembe in prispeva pri oblikovanju gozdnogojitvenih usmeritev za gospodarjenje v prihodnje. Vzdolž gorskega masiva Karpatov od smo izbrali osem lokacij v odraslih, optimalno razvitih gospodarskih jelovo-bukovih sestojih in pragozdnih rezervatih nad 800 m nad morjem. Izmerili smo asimilacijski odziv mladja v treh zaporednih rastnih obdobjih in odvzeli izvrtke 15 dominantnih jelk in bukev na izbranih lokacijah za dendrokronološko in lesno-anatomsko analizo. Največjo asimilacijsko učinkovitost jelke smo izmerili v svetlobnih razmerah pod zastorom matičnega sestoja, pri bukvi pa na odprtem. Tako bukev kot jelka kažeta večjo debelinsko rast z več padavinami v juliju in manjšo rast z večjimi povprečnimi in največjimi temperaturami v juniju tekočega leta. Pri jelki smo potrdili statistično značilno pozitivno korelacijo med debelinsko rastjo in temperaturo pozimi, bukev pa negativno korelacijo med debelinsko rastjo in temperaturo poleti. Severna rastišča postajajo za rast obeh vrst ugodnejša, zlasti za jelko. Pri jelki smo potrdili statistično negativno korelacijo med relativno prevodno površino in gostoto celic, povprečno površino celic in gostoto celic ter srednjo debelino tangencialnih celičnih sten in relativno prevodno površino. Izmerjene lastnosti trahej pri bukvi so v korelaciji s širino branik. Bukev in jelka se odzivata na podnebne parametre na izbranih lokacijah različno, pri čemer je jelka bolj odporna na sušo kot bukev.
Ključne besede: podnebne spremembe, dendrokronologija, ekofiziologija, lesna anatomija, meteorološki parametri, disertacije
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 89
Celotno besedilo (58,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Značilnosti lesnih prirastkov v deblu in vejah oljke (Olea europaea L.)Jožica Gričar, Klemen Eler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Oljka (Olea europaea L.) je gospodarsko zelo pomembna vednozelena kulturna rastlina, a je zelo malo znanega o njeni strukturi lesa v različnih delih drevesa, ki je ključna za dolgoročno preživetje drevesa. V pričujočem prispevku smo primerjali značilnosti lesnih prirastkov v deblu in vejah pri oljki v Dekanih v rastni sezoni 2016. Analizirali smo tudi prevodne elemente v lesu (traheje) v posameznih tretjinah lesnih branik. Razlike v značilnostih trahej na začetku in koncu rastne sezone ter v različnih delih drevesa smo interpretirali z vidika njihove prevajalne vloge v drevesu. V ta namen smo vzorce lesa odvzeli po zaključku rastne sezone 2016, pripravili preparate prečnih prerezov in opravili histometrične analize s pomočjo svetlobnega mikroskopa in sistema za analizo slike. Ugotovili smo, da se širine lesnih prirastkov in značilnosti trahej v deblu in vejah oljk razlikujejo. Prirastki 2016 so bili v vejah približno 54 % ožji kot v deblu, površine trahej pa od 25 % (prva tretjina) do 34 % (zadnja tretjina) manjše. Površine trahej so bile primerljive v prvi in drugi tretjini branike, medtem ko je bila v zadnji tretjini površina značilno manjša, in sicer v povprečju za 17,6 % v deblu in 25,4 % v vejah. V vseh tretjinah lesnih branik v deblu in vejah smo zabeležili negativno zvezo med povprečnimi vrednostmi površine trahej in gostoto trahej. Pri oljkah se je to odražalo v primerljivih vrednostih hidravlične prevodnosti v vseh tretjinah v deblu in vejah. Ožji prevodni elementi v vejah oljk kot posledica hormonske regulacije so v skladu z univerzalno pozitivno zvezo med velikostjo trahej in oddaljenostjo od apeksa in so povezani z večjo tenzijsko napetostjo vodnih stolpcev v trahejah vej v primerjavi z deblom. Različna struktura lesa v deblu in vejah nakazuje na različno vlogo tega tkiva v različnih delih drevesa.
Ključne besede: les, branika, difuzno-porozna vrsta, traheja, anatomija lesa, prevodnost, svetlobna mikroskopija
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 226
Celotno besedilo (413,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
