Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: Geosmithia morbida, bolezen tisočerih rakov, diagnostični protokol, molekularna analiza, ekstrakcija DNA, PCR v realnem času, verifikacija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 0

Ključne besede: epoksidna smola, lignin, FTIR, DMA, DSC, TGA, Fourierjeva transformacija, dinamična mehanska analiza, diferenčna dinamična kalorimetrija, termogravimetrična analiza, diplomsko delo
Objavljeno v DiRROS: 23.03.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,96 MB)

Povzetek: Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antič-nega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimsko-dobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Ključne besede: Slovenija, Podpeč, Emona, rimska doba, litiotidni apnenec, mikrofaciesna analiza, rimski in novoveški kamnolom, izdelki
Objavljeno v DiRROS: 21.07.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 558
Celotno besedilo (28,23 MB)

Povzetek: Krk Island located in the Dinaric karst is characterized by somewhat contradictory, yet undefined depressions of linear geometry. A comprehensive spatial analysis considering over 900 linear features served as a testing ground for revealing the specific circumstances required for the occurrence of the linear morphology on the surface of rather pure karst typically characterized by dolines. Morphological characteristics, spatial distribution and field evidence imply that linear features of different appearance are the outcome of several different mechanisms including speleogenesis and denudation, slope processes and erosion by the torrential surface runoff. Surface runoff occurred due to specific regional geological, morphological and climate conditions in the area. Recently, such linear features exhibit a dry valley- or dry gorge-like appearance. This example from the Dinarides provides insight into the possible circumstances that may cause a temporal surface runoff even in rather pure karst conditions. This knowledge is valuable for understanding other karst areas expressing temporal surface runoff or imprints of its past occurrences.
Ključne besede: kras, geomorfologija, prostorska analiza, suhe kraške doline, linearne oblike
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 675; Prenosov: 293
Celotno besedilo (4,24 MB)

Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
Objavljeno v DiRROS: 02.12.2021; Ogledov: 3153; Prenosov: 1901
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...